Bo v šempetrski bolnišnici manj služb, oddelkov in vodilnih?

ŠEMPETER > Če strnemo, lani imenovani vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica Radivoj Nardin (obenem tudi direktor izolske bolnišnice) je že kmalu po zasedbi položaja nakazal, da ima zavod za zdajšnji obseg poslovanja preveč zaposlenih. Decembra je bil bolj določen, število je opredelil med 100 in 130. Odpuščanje naj bi bilo sicer čisto zadnje v nizu sanacijskih ukrepov, a kot je dal vedeti Nardin, povsem brez tega najbrž ne bo šlo.

Pri tem naj bi v zadnje pol leta dalo odpoved več deset ljudi - kar pa ni nujno povezano z napovedmi direktorja.

Saksida: luknje v poslovanju ni navrtalo število služb

Danes se je Nardin o tem pogovarjal s predstavnikom zdravniškega sindikat Fides v severnoprimorski bolnišnici Silvanom Saksido. V sindikatu so namreč doslej zbrali podpise 60 od približno 100 tamkajšnjih zdravnikov specialistov proti takšni reorganizaciji, kot naj bi jo načrtoval direktor.

Po besedah Sakside želi direktor spremeniti statut zavoda in pred leti postavljeni organigram, kar naj bi bil predpogoj tudi za kasnejšo spremembo sistemizacije. Sogovornik priznava, da lahko zadnje vodi v marsikaj, v nove pogodbe o zaposlitvi, in s tem v možno zniževanje plač, prerazporejanje, odpuščanje.

Saksida sicer pritrjuje, da je glede na podatke, ki mu jih je predstavil direktor, v zavodu res preveč zaposlenih. Vendar, kot izpostavlja, je za slabo poslovanje verjetno krivo preobsežno zaposlovanje v preteklih letih brez pridobivanja novih programov, nikakor pa ne organigram. Ker je bolnišnica poslovala pozitivno tudi, ko je dokument že veljal. V šempetrski enoti Fidesa menijo, da bi poseg vanj prej škodoval kot koristil.

Saksida razlaga: “Opozarjamo na nepreviden pristop. Organigram velja že več let, potrjen je bil po temeljitem razmisleku, predvsem zato, da so posamezne službe v bolnišnici pacientom bolje dostopne. Ne vidimo utemeljenih razlogov, zakaj bi to spreminjali, zlasti ker je zavod ob enaki organiziranosti pozitivno posloval. Ukinile bi se posamezne službe oziroma se preoblikovale v oddelke, nekatere samostojne oddelke bi združili v večje, ker je nesprejemljiv0, ker bi posamezne stroke nazadovale. Na primer okulistka in laringologija, reanimacija z anestezijo. Združevali bi jih v skupne z eni predstojnikom, zaradi česar bi bilo vprašljivo koordiniranje pri skrbi za kadre kot za opremo.”

Toda, kot je dodal Saksida, danes sindikat in direktor nista zbližala stališč. Fides predlaga ohranitev zdajšnjih oddelkov in uvedbo novih, vztrajal bo pri svojem, svoje poglede bo predstavil predsedniku sveta zavoda, ki naj bi o vsem odločal. Nato ostane le še ministrstvo. Še enega sestanka z Nardinom naj ne bi bilo, je pa direktor za prihodnji teden sklical vse sindikate v zavodu.

Nardin vztraja, da so spremembe v bolnišnici potrebne

Nardin danes ni želel dajati pojasnil. Je po razmere v bolnišnici komentiral dan prej. “V Šempeter nisem prišel, da bi poslušal počutje zdravnikov ali vseh ostalih, ampak sem prišel, ker je stanje v bolnišnici izredno slabo. Določene poteze smo povlekli, v tem trenutku poslujemo zelo dobro, upam, da se bodo zadeve izboljšale in bomo držali to kondicijo. Dejstvo je, da so potrebne spremembe, če želimo dolgoročno zagotoviti bolnišnici obstoj in razvoj.”

Kot dodaja, vodstvo s sindikati dobro sodeluje, se pogovarja, poudarja pa, da morajo biti na prvem mestu “rezultati, iz tega pa izhajajo pravice, oprema, izobraževanje in vse, kar spada zraven.”

Zatrjuje, da so poleg stabilnega poslovanja “stabilizirali tudi dolg do dobaviteljev, dali smo obljubo, plačujemo vse obveznosti, ni razlogov, da bi se kaj spremenilo oziroma upam, da samo na bolje.”

Nekaj izvršb je sicer bilo, a manjših oziroma manj pomembnih dobaviteljev. “Z vsemi največjimi smo se dogovorili, jih korektno obveščamo o naših potezah,” pravi in zatrjuje, da ni bojazni, da bi bolnišnica zaradi obveznosti do dobaviteljev ostala brez opreme, kot je slišati neuradna namigovanja.