Bo javni zavod GO! 2025 deloval še vse do leta 2030?

Goriška
, posodobljeno: 26. 01. 2026, 19:19

Medtem ko se približuje prva obletnica začetka Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica, se marsikdo sprašuje, kakšna bo njena zapuščina in v kakšni obliki bo v prihodnje deloval javni zavod GO! 2025. Direktorica zavoda Mija Lorbek pravi, da bo do konca letošnjega leta prenehala zaposlitev vsem zaposlenim, novogoriški župan Samo Turel pa ne skriva želje, da bi dogajanje ob EPK potekalo še vsaj do leta 2030 in da bi do takrat deloval tudi zavod GO! 2025.

Bo javni zavod GO! 2025 deloval še vse do leta 2030?

Z leve: Rodolfo Ziberna, Romina Kocina, Mija Lorbek in Samo Turel na včerajšnji novinarski konferenci

Foto: Katja Željan

NOVA GORICA > Pred prihajajočim 8. februarjem, ko se bomo spomnili prve obletnice odprtja Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica, so danes v EPIC-u svoje poglede o tem, kaj ostane po letu naziva, predstavili novogoriški župan Samo Turel, njegov goriški kolega Rodolfo Ziberna, direktorica EZTS Romina Kocina in direktorica javnega zavoda GO! 2025 Mija Lorbek. Izpostavili so, da je na račun EPK v obe Gorici z okolico prišlo približno 300 milijonov evrov državnega, deželnega in občinskega denarja. “Infrastrukturni objekti, ki smo jih dobili z EPK, zdaj čakajo, da jih bomo skrbno upravljali in v njih zagotavljali vsebine. Skupaj načrtujemo programe za prihodnost, hkrati pa želimo, da bi se tisti, ki so bili najbolj odmevni in zanimivi, razvili in nadaljevali tudi v prihodnje. Zato v tednu po 8. februarju načrtujemo skupno sejo vseh treh občinskih svetov občin, ustanoviteljic EZTS, ki bo namenjena razpravi, kako si želimo pot na temelju EPK začrtati naprej. Torej ohraniti kulturne programe, razmišljati o skupni znamki in o skupni strategiji razvoja, tako na področju gospodarstva kot urbanizma. Zapuščina EPK namreč niso le kulturni programi, temveč plodno sodelovanje tudi na drugih področjih,” ocenjuje Turel. “Zakaj bi vsako mesto gradilo objekte, kjer je eden večji dovolj za vse naše potrebe, od večjih športnih objektov do ekonomskih con in drugega?" se strinja goriški župan Rodolfo Ziberna. Kot je dodal, imata obe Gorici različno zakonodajo, a to po njegovem mnenju ne predstavlja nepremostljive ovire.

Za delovanje GO! 2025 letos 800.000 evrov

In kakšna prihodnost se piše javnem zavodu GO! 2025? Njegova direktorica Mija Lorbek pravi, da je za delovanje zavoda letos zagotovljenih približno 800.000 evrov. Če je bilo lani v zavodu zaposlenih 17 ljudi, jih je v tem trenutku 12. Ti bodo v letošnjem letu poskrbeli za evalvacijo in pripravo projektov za tako imenovano dediščinsko obdobje EPK. “Zaposlitveni načrt predvideva postopno zmanjševanje zaposlenih, do konca letošnjega leta v zavodu ne bo več zaposlenih,” izpostavlja.

Novogoriški župan Turel medtem priznava, da prav zdaj teče skrben razmislek o tem, kaj naj bi se v prihodnje zgodilo z zavodom. “Ravno o tem sem danes govoril z državnim sekretarjem na ministrstvu za kulturo. Razmišljamo še o eni možnosti, a naj to ostane skrivnost, dokler se ne dogovorimo kaj konkretnega,” pravi. V mislih ima najverjetneje upravljanje z objekti, s katerimi trenutno upravlja javni zavod GO!2025 (gre za objekte EPIC, Super osmica, igrišče Gogi in Gigi ter Xcenter), in skrb za njihov program. “Vsaj za srednjeročno obdobje bo treba razmisliti o reorganizacij naših javnih zavodov s področja kulture,” dodaja župan. Kot ocenjuje, bo letos samo za stroške obratovanja objektov, s katerimi zdaj upravlja zavod GO!2025, treba zagotoviti 400.000 evrov, medtem ko bo njihov program odvisen od pridobljenih sredstev. “Ni skrivnost, da ne bo tako bogat, kot je bil v letu Evropske prestolnice kulture,” poudarja.

Dvodnevni program ob obletnici GO! 2025

Ob prvi obletnici začetka Evropske prestolnice kulture v javnem zavodu GO! 2025 napovedujejo dvodnevni program. Že v soboto, 7. februarja, bo ob 17. uri koncert Anima Aeterna v Avditoriju furlanske kulture, na Prešernov dan pa se bo dogajanje začelo ob 10. uri z delavnico za otroke Ustvari 3D portret v Xcentru. Ob 11. uri bodo v galeriji Xcentra odprli fotografsko razstavo Roka Perica GO! infinity piX, ob 12. uri bo na Bevkovem trgu tradicionalni recital Prešernove poezije, ob 13. uri pa srečanje z županoma Nove Gorice in Gorice z odprtjem fotografske razstave Pierluigi Bumbaca: GO! 2025 v objektivu v GO!Centru. Ob 14. uri je napovedan voden ogled skozi urbanizem in zgodovino Nove Gorice z Blažem Kosovelom, ob 14.30 pa voden ogled razstave Mesto na meji v EPICu. Ob 16. uri bo tam okrogla miza o dediščini GO! 2025, ob 17. uri plesni nastop MN Dance Company, ob 17.30 pa odprtje fotografske razstave GO! With the flow - S tokom Jerneja Humarja. Pod solkanskim mostom bo ob 18. uri odprtje svetlobne in zvočne instalacije Alexander Gadjiev: Točka srečanja s prenosom v živo v Kavarni EPIC. V EPICu bo ob 18.30 še svetlobna projekcija Lumoskop_lab: Statičnost v gibanju.

Svetniki v četrtek o strateškem načrtu javnega zavoda GO! 2025

Naj dodamo, da bo o strateškemu načrtu javnega zavoda GO! 2025 za obdobje 2027-2031 novogoriški mestni svet na četrtkovi seji podajal predhodno mnenje. Sprejem strateškega načrta za obdobje 2027-2031 je po mnenju predlagateljev nujen pogoj za odgovorno in pravočasno upravljanje čezmejne zapuščine projekta Evropske prestolnice kulture ter za enakovredno sodelovanje v evropskem prostoru. “Ravno zato mora strateški dokument pravočasno vzpostaviti temelj za načrtovanje programov, ki bodo v letu 2027 lahko kandidirali za državna, evropska in druga razvojna sredstva. Brez sprejete strategije bi bili postopki pridobivanja financiranja v letu 2027 bistveno oteženi, v določenih primerih celo onemogočeni, zavod pa bi bil prisiljen delovati z omejenimi sredstvi in brez dolgoročno zastavljenih vsebinskih prioritet,” so med drugim zapisali. In dodali, da je ključen argument za nadaljevanje delovanja zavoda tudi obsežen finančni vložek italijanske Dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je za razvoj čezmejne zapuščine GO! 2025 namenila skoraj osem milijonov evrov. “Ta sredstva so usmerjena v nadaljnje kulturno-turistične programe ter urbane in intermedijske intervencije, ki se razvijajo kot dolgoročna čezmejna infrastruktura v javnem interesu. Tako velik strateški in trajnostni vložek italijanske strani zahteva primerljiv odgovor slovenske strani, če želi ta ohraniti razvojno ravnovesje prostora, ki si ga dva sosednja naroda delita in soustvarjata,” je še mogoče prebrati v gradivu za to točko četrtkove seje. •