V Centru zelenih tehnologij na milijone EU ne morejo računati, a to jih ne bo ustavilo
Upi, da bo Univerza v Novi Gorici na razpisu EU pridobila milijone za gradnjo Centra zelenih tehnologij na območju SIA v Solkanu, so se razblinili. Projekt ni šel skozi sito Evropske komisije. “Delamo naprej, rasli bomo organsko,” pravi prorektor dr. Matjaž Valant. Na mestni občini še ne vedo, kaj bodo umestili na območje SIA. Zagotavljajo pa, da zagotovo ne težke industrije oziroma proizvodnje.
Po načrtih bi Center zelenih tehnologij zgradili na območju nekdanje hidrarne Solkanske industrije apna.
Foto: Mitja MarussigO centru zelenih tehnologij se na Goriškem govori že vrsto let, prvi konkreten korak pa sta mestna občina in univerza naredili decembra 2022, ko sta ustanovili podjetje Center zelenih tehnologij d.o.o. (CZT) kot “infrastrukturno, strokovno, izobraževalno in administrativno podporo prenosu zelenih in trajnostnih inovacij v industrijo, kmetijstvo ter urbano in naravno okolje.” Cilj je zelo ambiciozen: CZT bi združil vse industrijske in družbene potenciale Goriške regije in širše in se uveljavil kot osrednji center za razvoj in uveljavitev zelenih tehnologij v Južni in Srednji Evropi.
Obetali so si 30 milijonov
Še bolj konkreten obris je CZT dobil poleti 2024, ko so predstavili, kje bi ga postavili in kako bi vse skupaj izgledalo. Na območju nekdanje hidrarne Solkanske industrije apna v Solkanu, ki ga je občina kupila od Salonita (zdaj Alpacema), bi zgradili skoraj 4800 kvadratnih metrov veliko stavbo s pohodno zeleno streho, nabavili potrebno opremo in uredili 3500 kvadratnih metrov zunanjih površin. Projekt je bil ocenjen na približno 25 milijonov evrov, občina bi vložila zemljišče in še pol milijona, univerza pa si je obetala, da bo denar za center dobila na razpisu Teaming Evropske komisije, del ga je obljubila tudi država. Skupno so si v Novi Gorici obetali kar 30 milijonov evrov.
Lani so na območju nekdanje SIA vzpostavili parkirišče za potrebe EPK, ki pa je večinoma samevalo.
Foto: Mitja MarussigČeprav je dobro kazalo, saj je šel skozi prvo sito, pa poleti 2024 niso prejeli dobre vesti: za projekt niso dobili denarja. A na univerzi niso vrgli puške v koruzo. Prepričani, da imajo zelo dobro projektno prijavo, to so jim potrdili tudi mednarodni partnerji, so se lani znova prijavili. Novice iz Bruslja pa znova niso bile pozitivne: projekt se je ustavil na prvem situ.
Denarja iz EU ne bo,
a CZT bo delal naprej
Da denarja iz EU ne bo, nam je pred novim letom potrdil prorektor novogoriške univerze za trajnostni razvoj in tehnologijo dr. Matjaž Valant. Kot pravi, bo CZT delal naprej, ne glede na rezultat razpisa. V njegovem okviru so nekaj projektov že izvedli, nekaj jih izvajajo. “Centra zelenih tehnologij nismo ustanovili samo z namenom, da pridobimo denar na razpisu Teaming, ampak za to, da delamo aktivnosti, pomembne za to regijo,” pravi Valant. Nerodno je, da v bližnji prihodnosti tovrstnih razpisov ni na vidiku. “Organsko bomo rasli naprej. CZT je izvedel ali še izvaja različne projekte,” razloži. Med njimi so študija o obvladovanju prekomernega pregrevanja urbanih površin, mobilna energetska avtonomna enota, idejna zasnova zelenega pasu čezmejnega EPK distrikta, hibridne brezemisijske hiše (HOH!) … “Delamo naprej, sledimo vsem mogočim razpisom, si pa želimo tudi podpore občine in industrije. Naši projekti so na točki, ko bi jih lahko začeli izvajati,” pravi Valant. Trenutno so najbolj aktualne inovativne pametne mestne kolesarnice, ki omogočajo varno shranjevanje koles z uporabo pametne tehnologije in jih bodo v kratkem javno predstavili.
Ker se projekt CZT v Solkanu ni izšel, se lahko zgodi, da bi ga razvijali v Ajdovšini, kjer bo univerza del svojih raziskovalnih dejavnosti v prihodnje razvijala v sklopu središča Biotehnopolis? Valant odgovarja, da o tem ne odloča le univerza, pač pa tudi mestna občina, ki je soustanoviteljica CZT. V Novi Gorici pričakovano o taki potezi ne razmišljajo. “O tem, da bi se selil v Ajdovščino, nismo nikoli niti razmišljali niti govorili, tudi ne na organih CZT. Center zelenih tehnologij sta ustanovili Univerza v Novi Gorici in Mestna občina Nova Gorica in ostaja v Novi Gorici. Skupaj bomo poiskali druge možnosti, ki jih je kar nekaj, kako bi s tem nadaljevali,” so jasni na mestni občini.
Območje SIA še vedno želijo nameniti gospodarstvu.
Foto: Mitja MarussigŠe ne vedo, kaj bo
na območju SIA
Obenem je v zraku spet vprašanje, kako bo občina urejala območje nekdanje SIA, kjer so predlani porušili hidrarno in hale. Lani so tam vzpostavili parkirišče za potrebe EPK, tako za turistične avtobuse kot za avtodome (pri čemer pa niso uredili ne elektrike in vode ne praznjenja odplak), ki pa je bolj ali manj samevalo. Doslej je bilo v igri že več različic: od tega, da bi na to območje širili bližnjo poslovno cono Solkan, ki so jo postavili že “davnega” leta 2006 in v kateri deluje več visokotehnoloških podjetij, ki pa so čedalje bolj utesnjena. Mnogi menijo, da bi, sploh zaradi težav s prodajo zemljišč v novi coni Kromberk vzhod in ob pomanjkanju prostora v občini, to bila smiselna rešitev za širitev podjetij z višjo dodano vrednostjo. Med drugim pa je slišati tudi, da bi tam morda dobil prostor tehnološki park.
Na mestni občini, potrjujejo, da bo treba za to območje poiskati druge razvojne možnosti. Prostorska prevetritev je že nakazala, kaj bi bilo mogoče tam postaviti. “Območje SIA v Solkanu je trenutno v uporabi za potrebe gradnje odvodnika v Sočo. Po zaključku tega projekta bomo območje namenili razvoju gospodarstva, a ne za težko industrijo oziroma proizvodnjo,” so nam odgovorili. •