O samomoru je še niz neznank
Mednarodna konferenca o suicidologiji, imenovana Triple i, je v Istri že tradicionalna prireditev. Potekala bo v četrtek in petek v Piranu, njen gostitelj je Slovenski center za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič (SCSR UP IAM) Univerze na Primorskem, ob sodelovanju fakultete za matematiko in naravoslovje UP.
Lanska skupina udeležencev konference Triple i Foto: /
Že četrta konferenca bo tudi tokrat gostila ugledne, svetovno znane strokovnjake s področja suicidologije. Hkrati vsakič obeleži rojstvo priznanega slovenskega suicidologa prof. Andreja Marušiča, ki je izhajal iz lastne intuicije in domišljije pri kreiranju inovativnih pristopov za preučevanje in preprečevanje samomora. V vlogi gostitelja bo prof. Diego De Leo, vodja Slovenskega centra za raziskovanje samomora UP IAM.
Vita Poštuvan, univ. dipl. psih. iz organizacijskega in programskega odbor Triple i in namestnica vodje centra med drugim poudarja: “Že lani smo se odločili za nekoliko manj udeležencev na tej konferenci, kar se je izkazalo za dobro, saj je na ta način več časa za poglobljeno razpravo in razčlenjevanje te problematike. Zato skupina udeležencev tudi letos ne bo presegla 60 slušateljev - povečini študentov biopsihologije in psihologije iz naše UP in obeh preostalih slkovenskih univerz, mariborske in ljubljanske, pa tudi iz zamejstva. Sodelovali bodo tudi drugi strokovnjaki, ki delajo na področju družinske terapije in tisti, ki se v praksi soočajo s problematiko samomorilnosti.”
Konferenca bo gostila vrsto uglednih predavateljev. Prof. dr. Ulrich Hegerl iz oddelka za psihiatrijo in psihoterapijo Univerzitetne bolnišnice v Leipzigu v Nemčiji, vodi nekaj večjih evropskih projektov, ki zajemajo intervencije za izboljševanje programov zdravljenja depresije in preventive samomorilnega vedenja. V njih sodelujejo tudi slovenski inštituti (UP IAM, IVZ).
Vanda Scott (Mednarodna zveza za preprečevanje samomora IASP, Gondrin, Francija) bo predstavila izkušnje na področju delovanja nevladnih organizacij in prostovoljstva. Sodelovala je pri razvoju svetovne mreže agencij za preprečevanje samomora, ki poudarjajo in krepijo sodelovanje strokovnjakov za duševno zdravje in prostovoljcev.
Dr. Annette Erlangsen (Center za duševno zdravje København) sodeluje v raziskovanju skupin s povišanim tveganjem za samomorilno vedenje, kot so starejši, brezdomci, ljudje z duševnimi boleznimi, tisti, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega ter posamezniki po poskusu samomora. Predstavila bo doživljanje svojcev po samomoru bližnjega in izsledke raziskav o posledicah izgube zaradi samomora.
Prof. dr. Kees van Heeringen (Enota za raziskovanje samomora Univerzitetne bolnice v Gentu) je strokovnjak s področja kognitivne nevropsihiatrije, nevropsihologije in funkcionalnih metod slikanja možganov. Udeležencem bo razkril najnovejša spoznanja študij, ki s pomočjo različnih tehnik slikanja možganov potrjujejo povezavo med spremembami možganskih funkcij in samomorilnim vedenjem.
Dr. Thomas Niederkrotenthaler (Enota za raziskovanje samomora na Centru za javno zdravje Medicinske univerze na Dunaju) se posveča vprašanju vpliva medijev na samomorilno vedenje, kar zajema pozitivne in negativne vplive tradicionalnih in spletnih medijev. Ta vprašanja proučuje z željo zmanjšati breme in stigme, povezane s samomorom.
Prof. Alan Apter (Schneiderjev center za zdravstveno oskrbo otrok, Petah Tikva, Izrael) je pedopsihiater in direktor psihiatrične enote za mladostnike ter raziskovalec na področju samomorilnega vedenja otrok in mladostnikov. Na konferenci bo podrobneje predstavil problematiko samomorilnega vedenja mladostnikov - epidemiologijo, dejavnike tveganja in oblike intervencij.
Med predavatelji bo tudi osrednji gostitelj konference, prof. dr. Diego De Leo, ki poleg slovenskega centra dela tudi v avstralskem inštitutu za raziskovanje in preventivo samomora v Griffith Univerzi in je eden izmed vodilnih, mednarodno priznanih strokovnjakov na področju suicidologije. Med drugim se intenzivno ukvarja s problematiko samomorilnosti starejših. Na konferenci bo predstavil klinično obravnavo samomorilnega vedenja pri starejših.
“Že lani smo udeležencem konference razdelili vprašalnik in na podlagi odgovorov prišli do nekaj novih spoznanj, ki jih sproti upoštevamo,” omenja Vita Poštuvan. “Udeleženci so zlasti navajali, da o problematiki samomorilnosti ne vedo veliko, zato pozdravljajo takšno obliko izobraževanja. Lani smo se usmerili bolj na primarno preventivo, letos pa je poudarek na klinični obravnavi in na poročanju o tej problematiki v javnosti. Vsako leto skušamo odstreti nov niz vprašanj, saj je mlade, ki se bodo posvečali problematiki samomorilnosti, treba za to delo kar se da dobro pripraviti.” JA