“Če uspemo brzdati um, smo lahko ves čas srečni”

Izvirno tibetansko samostansko kulturo lahko te dni doživimo na nastopih nepalskega meniha gešeja Losanga Šeraba, ki se bo v prihodnjih dneh mudil tudi na Primorskem. Glavni pevec enega največjih budističnih samostanov v Nepalu čudovito izvaja grleno petje. Največja zanimivost njegovih nastopov pa so obredni plesi.

 Foto: Neva Volarič
Foto: Neva Volarič

Preobleče se v pisana oblačila, si nadene masko in obiskovalce z meditativnimi gibi popelje v stanje umirjenega uma. Le če umirimo svoje misli, čustva in poželenja, smo lahko srečni, verjame menih, s katerim smo se pogovarjali pred njegovim nastopom v Ljubljani.

Geše Losang Šerab je že trinajst let vodja obrednega petja v slovitem budističnem samostanu Kopan v Katmanduju. Leta 2003 je prejel nagrado za najboljšega študenta, leta 2010 pa je diplomiral s stopnjo gešeja, kar je v budistični filozofiji enakovredno zahodnemu doktoratu. V samostanu Kopan živi 400 menihov in prav toliko nun. Meditacijo tam poučujejo tudi zahodnjake. Samostan ima tudi svojo spletno stran www.kopanmonastery.com.

> Koliko ste bili stari, ko ste postali menih?

“Trinajst let. Rojen sem v goratem predelu Nepala. Nad našo vasjo, visoko v gorah, je meditiralo veliko menihov. Pogosto smo jih obiskovali in jim darovali hrano, drva in posušene jakove ali kravje iztrebke za kurjavo. Ponudili smo jim, kar smo pač imeli. Prevzelo me je, kako zelo prijazni so bili ti menihi. Ne samo eden, ampak vsi. To me je navdihnilo, da sem želel postati kot oni. Ker sem edinec, me mama ni hotela takoj poslati v samostan. Po treh, štirih letih pa je popustila mojim prošnjam.”

“Najboljša tehnika za soočanje z nasiljem na Tibetu je, da pobegneš v Indijo.”

> Je v Nepalu običajno, da v samostane pošiljajo tako mlade dečke?

“Ne povsod. V Himalaji, kjer smo vsi budisti, pa je to običajno. Včasih starši sami pošljejo v samostan enega od sinov, včasih pa otrok sam hoče v samostan, kot je bilo to v mojem primeru.”

> Zakaj tako mladi?

“Dobro je, če se mlad vključiš v samostan. Mladi ljudje imajo boljši spomin in se bolje učijo.”

> Kako se spominjate svojih prvih dni v samostanu?

“Prva dva dneva sta bila težka, ker nisem nikogar poznal. Potem pa je bilo čisto normalno. Občasno sem pogrešal svojo vas in mamino kuhinjo, večinoma pa je bilo vse v redu.”

> Budisti pravite, da je od stanja našega uma odvisno, ali bomo v določeni situaciji srečni ali nesrečni. Da to ni odvisno od situacije same ...

“Tako deluje naš um. Od njega je odvisno, ali bomo srečni ali nesrečni. Če je um zadovoljen, bomo srečni tudi v mrazu in raztrganih oblačilih. Če pa je um nemiren, bomo nesrečni, tudi če smo lepo oblečeni in bivamo v razkošni palači. Počutje našega uma je bolj pomembno od telesnega počutja.”

ALJA TASI

Celoten pogovor z Losangom Šerabom lahko preberete v prilogi Sobota v sobotni tiskani izdaji Primorskih novic.


Najbolj brano