Ajurveda lahko nagovori tudi sodobnega človeka

Ajurveda pri nas velja za alternativno zdravljenje, v resnici pa gre za več tisoč let star medicinski sistem. Biljana Dušić, zdravnica, ki dobro pozna tako zahodno kot tradicionalno indijsko medicino, meni, da slednja lahko zelo dobro nagovori sodobnega človeka. In to kljub temu - ali prav zato - ker človeka ne gleda zgolj kot telo, ampak skuša začutiti tudi njegovo dušo.

Spoj obeh sistemov bi bolnikom le koristil. Ampak trenutno so vrata zaprta. Medicina, ki ji vladajo lobiji, je pritlehno vulgarna glede telesa in zdravja nasploh, je prepričana Dušićeva, ki bo aprila na Pedrovem nad Branikom odprla prvo ajurvedsko šolo na Primorskem.

> Komu je namenjena vaša ajurvedska šola?

“Ajurveda je tradicionalni medicinski sistem, ki se ga seveda ne moremo naučiti v enem letu. Namen te šole je, da se ljudje v 250 šolskih urah naučijo osnov ajurvede, da razumejo, o čem ajurveda govori. Za besedami, ki jih lahko preberemo v knjigah, se skriva zgodba, ki jo je treba razumeti. To je zgodba o človeku, tudi sodobnem, ki mu ta tradicionalni sistem lahko veliko pove. Govori o subtilni realnosti, subtilni anatomiji in fiziologiji človeka. Ta se s časom ne spreminja. S predavanji lahko le vzbudim zanimanje za ajurvedo, v šoli pa poglabljamo ta način razmišljanja. Na svoje telo pogledamo skozi drugo okno. Naučimo se, kako usmerjati svoj vsakdan, da bi ohranil zdravje. Učimo se tudi, kako se odzovemo na akutne bolezni, na primer na prehlad ali nenaden glavobol. Pogovarjamo se o prehrani težjih bolnikov. Kakšno prehrano ajurveda priporoča, na primer, pri malignih obolenjih. Ampak to ne pomeni, da se človek po tej šoli lahko loteva zdravljenja.”

> Je prehrana pri raku ali prehladu za vsakega posameznika drugačna, ali obstajajo splošne smernice?

“Splošno se prilagaja posamezniku.”

> Kakšni so splošni napotki pri rakastih obolenjih?

“Čim manj beljakovin, ki jih maligni proces uporabi za svojo rast. Priporočamo čaje, ki čistijo kri, in določena živila, ki so suha in čistijo sluz iz prebavnega trakta. Od vrste tumorja pa je odvisno, katera zelišča bomo izbrali. Splošen napotek velja samo za uživanje beljakovin. Meso, jajca in mlečne izdelke je treba izločiti iz prehrane. Vse drugo pa je odvisno od vrste tumorja, ki je običajno povezan tudi z energetskim centrom v telesu. V tem centru je verjetno nekaj hudo narobe, da je prišlo do tako hudih posledic. Nekaj v naši zavesti, ki je v povezavi s tem centrom, ne deluje prav.”

> Samo zdravljenje na fizičnem nivoju torej ne zadošča?

“Zdravljenje je vedno subtilno, psihološko, in tudi fizično. Ajurvedski zdravnik lahko predpiše tudi uporabo določenih kamnov ali zvokov, t. i. manter, ampak to v naši kulturi skoraj ni sprejemljivo. Kljub vsemu pa mora bolnik dojeti, da je skrajni čas za odločno notranjo preobrazbo. Tudi če na fizičnem nivoju ustavimo proces bolezni, matrica v zavesti ostaja. Naše misli, doživetja in čustva se zrcalijo v biokemiji celice. Če destruktivni miselni vzorec traja leta, to spremeni celico, kar je vzrok za začetek malignega procesa. A po navadi ljudje nočejo priti v stik s temi vzorci.”

> Jih je strah?

“Človek, ki se prestraši diagnoze, se osredotoča samo na bolezen. Če hoče ali ne, s svojo pozornostjo neprestano hrani bolezen. V trenutku krize se zelo pozna, čemu smo v življenju namenjali pozornost. Nekateri ljudje ne obvladujejo svojih čustev; ta so premočna in jih v resnici vežejo na tisto, česar se bojijo. Takrat se pokaže, kdo smo in kaj zmoremo, in to večkrat ni v skladu z našim razumskim prepričanjem. Takrat se pokaže naša moč.”

> In vsi v kriznih trenutkih ne zmorejo delovati, se boriti?

“Težka bolezen človeka opozori na stvari, ki jih je prej zanemarjal. Življenje ga je verjetno opozarjalo, da bi bilo treba kaj početi drugače, zdaj pa se je vse to strnilo v eno samo grožnjo. Prisiljen se je soočiti z vsem, čemur se je prej izogibal. In veliko ljudi ne naredi potrebnega preskoka.”

> Kako lahko pri tem pomaga ajurvedski zdravnik?

“Najbolj pomaga pristen človeški stik, ko zdravnik nekako otipa človekovo dušo. Kakšna zgodba se skriva za boleznijo, za bolnikovimi besedami? Nekatere stvari so karmično določene in jih ni mogoče spremeniti. Nekaj pa človek lahko spremeni, le vzvod mora najti v sebi. Človek lahko tudi v trenutku odhoda naredi preobrazbo. Za telo je lahko ta preobrazba prezahtevna, tudi če si človek želi preživeti.”

> Telo več ne zmore?

“Vsaka preobrazba razširi zavedanje, kar je za telo lahko zelo destruktivno. Vsak, ki doživi preboj, gre običajno skozi obdobje, ko mu telo odpove in se potem ponovno sestavi.”

> Je torej pomembna notranja drža, ne glede na končni izid bolezni?

“Natanko tako. Vsak uvid je del življenjske izkušnje, tudi če človek ne preživi. Uvid v resničnost subtilnega življenja. Mislimo, da se sami odločamo o vsem, v resnici pa je zgodba do neke mere že napisana. Rojeni smo s svobodno voljo, ki jo pravzaprav redkokdaj rabimo.”

> Ne verjamete v svobodno voljo?

“Po navadi mislimo, da je svobodna volja odločanje med manjšim in večjim užitkom. V resnici pa lahko izberemo le, da se omejimo. Če gre ves svet v eno smer, vi pa veste, da to ni dobro, se od tega omejite. To naredite s svobodno voljo. Nihče vas ne sili. Z vidika duha je to svobodna volja, ne pa, da izbirate med dvema možnostma, kam boste šli na smučanje.”

> Ste zdravnica. Lahko prakticirate klasično zahodno medicino in ajurvedo hkrati?

“Zdravniško licenco sem vrnila. Verjetno bi jo lahko spet pridobila, a bi morala opustiti ajurvedo.”

> Zakaj ste vrnili licenco?

“Nisem več verjela, da ima klasična medicina odgovor na vprašanje zdravja. Zdravje je povezano z nečim zelo bistvenim, z duhovno razsežnostjo človeka. Strogo medicinsko-farmacevtski pristop pa v resnici ljudi bolj spravi na kolena kot pa postavi na noge. Tako mi govori moja vest. Doktrina pa mi celo prepoveduje misliti po svoji vesti. To se mi zdi preprosto nesprejemljivo. Vest mi nalaga, da o nečem dvomim, doktrina pa mi to prepoveduje.”

> Kako gledate na kemična zdravila? Prelagamo odgovornost na tablete in živimo naprej lepo po starem?

“Za razmah farmacije smo odgovorni vsi - kot skupnost. V določenem trenutku kritična masa ljudi ni bila več pripravljena sprejeti dejstva, da ima naše zdravstveno stanje kaj opraviti z nami. Namesto da bi v reševanje problemov vlagali svojo energijo, rešitev iščemo v nečem enostavnem zunaj sebe. Prehlajen sem, ampak zdaj se nimam časa ukvarjati s tem. Vzel bom tableto, ker moram jutri nujno odpotovati. In potem se še jezim, ker tableta ne prime takoj.”

> Kaj to pomeni?

“Pomeni, da je naša zavest odšla v neko zelo dekadentno smer. In ker tako razmišlja veliko ljudi, farmacevtska industrija lepo živi. Nekdo pač mora verjeti reklamam. Če ne bi bilo potrošnikov, ne bi bilo zdravil. Večina dopušča in tudi kreira to realnost.”

> Ljudje zdravje postavljajo na vrh lestvice vrednot ...

“Ravno v tem je dekadenca. S tistim, ki zdravje postavlja na prvo mesto, in to povezuje izključno s tableto, je nekaj hudo narobe. Osnovna inteligenca ne deluje. Instinkt bi mu moral povedati, da se mora pozdraviti na drugačen način. Izgubili smo stik z bistvom, z modrostjo srca. Deloma zato, ker smo preveč razvili intelekt. Študiramo, vseskozi smo pred računalnikom, ne poznamo pa več notranje tišine. Intelektualci, odrezani od bistva, postanejo neumni. Običajna zdrava pamet bi nam lahko povedala, da ne moreš biti zdrav od predelane hrane, gaziranih pijač ... In da se ne moreš pozdraviti s kemijo. Da vse v življenju kroži, zato moraš nekaj vložiti, če hočeš kaj dobiti nazaj. Da moraš telesu dati čas, da se okrepi. Da ga ne moreš gnati do onemoglosti in hkrati pričakovati, da boš zdrav. Tudi za zdravo hrano se je treba potruditi.”

> Kako je videti vaša praksa?

“Kot malo daljše svetovanje. Pogovor traja približno dve uri. Človeka povprašam, kako deluje njegovo telo; kako je s prebavo, kako je bilo v otroštvu, kakšne težave imajo starši, koliko se giba, kaj je ... Opazujem, kako je človek videti, kakšno kožo in glas ima. To mi veliko pove o stanju njegovih tkiv. Pogledam jezik. Če je preveč obložen, pomeni, da so v telesu strupi. Potipam pulz, pregledam oči. Nato svetujem, kaj spremeniti v prehrani, in če je treba dodati še kaj ajurvedskih zelišč.”

> Prehrano določate po treh tipih konstitucije: vata, pitta in kapha?

“To so trije osnovni fluidi, ki dominirajo v človekovem psihološkem in telesnem sistemu. Konstitucija posameznika je po navadi mešanica teh fluidov. Tudi motnjo v telesu opredelimo glede na tip fluida.”

Kakšne so značilnosti treh osnovnih fluidov?

“Fluid vata je povezan z živčnim sistemom. Um človeka, ki mu dominira ta fluid, je radoveden in nemiren. Telo je izsušeno, ker mu primanjkuje določenih elementov. Tak človek ima suho kožo, lase in sluznico. Ne pije veliko tekočine. Nima ognja, zato je prebava po navadi slaba. Ne more veliko pojesti.

Pitta tip, ki mu vlada ogenj, ima zelo močno prebavo. Tak človek je dinamičen in praktičen, za razliko od vate, ki je bolj filozof in teoretik. Telo je skladno grajeno. Tak človek se hitro ujezi, precej se poti in ima prej drisko kot zaprtje. Strasten je in dramatičen, lahko tudi psihično nasilen. Njegovo videnje je edino pravo. To so dobri menedžerji, ki vse podredijo cilju.

Kapha je tip, ki mu vladata voda in zemlja. Uteleša sredotežno silo, zato je njegovo telo nagnjeno k obilnosti. Um je blag in toleranten. Tak človek ima zgledno prebavo in običajno preveč sluzi v telesu, zato mora zelo paziti, kakšno hrano uživa. Zdravstveni problemi so večinoma povezani s pljuči, z izkašljevanjem sluzi in z želodcem. Ti ljudje težko prenašajo konflikte in spremembe. Običajno se preveč navežejo na ljudi in stvari.

> Verjetno ljudi zelo zanima, kateri tip so po ajurvedi?

“Problem je, ker se tega ne da naučiti iz knjig. Vsi imamo v sebi vse tri fluide. Ko vam rečejo, da ste nek tip, pomeni, da je določen fluid količinsko bolj prisoten. A to lahko oceni le izkušen opazovalec.”

> Kot ste vi?

“Da. Za temeljito oceno stanja pa je potreben tudi pogovor.”

> Nauk te zgodbe je, da se vse prilagaja konstituciji, značaju človeka?

“Tako je. Človek se rodi z določeno zgradbo uma in telesa, in ta zgradba sama po sebi določa hrano in način življenja, ki mu najbolj ustreza. Če ste v stiku sami s sabo, boste to instinktivno ugotovili, tudi če nikoli niste slišali za ajurvedo. Če pa otroka začnete hraniti z vsem mogočim, izgubi kompas. Ne posluša več sebe, ampak koncepte o tem, kaj je dobro. Veliko ljudi je na okuse navezano psihološko. Nobeno telo ne zahteva čokolade, to je povezano z umom.”

> Jabolko torej ni dobro za vsakogar?

“Ne. Paziti moramo, kaj jemo. Hrano uživamo od rojstva do smrti najmanj trikrat na dan 365 dni v letu. To nas opredeljuje bolj, kot si mislimo. Ideja ajurvede je, da zdravje dosežemo, ko so vsi fluidi v ravnovesju. Če sta eden ali dva v telesu bolj zastopana, tretjega uravnovesimo z načinom življenja. Ko človek začne jesti zanj primerno hrano, se preprosto dobro počuti.”

> Ajurvedska tableta je torej dieta?

“Dieta, zelišča, jogijske vaje, terapevtske masaže, očiščevalni procesi ...”

> In to ne glede na to, ali gre za lažjo ali težjo bolezen?

“Tako je. Osnovi pristop je vedno enak.”

> Vas obišče veliko ljudi? Ste pri zdravljenju uspešni?

“K meni prihaja vse več ljudi. Ajurveda je trenutno v modi. Ne vem, ali je to dobro ali slabo. Zadovoljna sem, ker se ljudje v glavnem držijo napotkov, pripravljeni so sodelovati. Pri nekaterih je ajurveda samo dodatna terapija, zlasti pri težkih bolnikih. Od nikogar ne zahtevam, da opusti zdravljenje, za katerega se je odločil, preden je prišel k meni.”

> Kako bistvena je vloga zdravnika?

“Mislim, da je najpomembnejše, da človek zdravniku zaupa. Tako mu zdravnik laže kaj sporoči, človeka prebudi. Konkretno svetovanje je seveda pomembno, ampak izmenjava ne teče samo na fizični ravni. Most zaupanja seže prek besed. To je sodelovanje na ravni duše. Zdravniku uspe vzpostaviti ta stik ali pa ne, in to ne glede na to, ali gre za ajurvedskega zdravnika, homeopata ali zdravnika klasične medicine. Tudi v uradni medicini je pristen človeški stik tisto, kar zdravi. In tudi ajurvedski zdravnik ali homeopat lahko delata povsem mehanično, kot sta se naučila iz knjig. Sistem ni tako pomemben, bolj pomemben je človek. Zdravniku zaupaš ali pa ne.

> Pacienti bi torej morali bolj zaupati sebi, svoji zdravi pameti?

“Predvsem svojemu pristnemu čutenju. Srce in razum nista ločena. Tudi telo in duša ne. Človek mora izstopiti iz te omejenosti, iz tega suženjstva. Vzeti si mora svobodo, da doživlja sebe, in iskati sodelovanje z zdravnikom, ki mu to dovoli. Če bo več takih ljudi, se bodo spremenili tudi zdravniki. Pred dvajsetimi leti smo še poslušali zdravo pamet. Nismo tako noreli za višjim standardom. Nismo bili v taki stiski, da mora biti vse narejeno zdaj, če ne, ne bomo več idealno kolesce v nekem stroju. Samoumevno je bilo, da smo si vzeli več časa za počitek, bolj smo verjeli sebi, ne le stvarem izven sebe. To zgodbo bomo morali na novo napisati.”

ALJA TASI

---