Katja Bertok

Zdrava hiša, zdravo življenje: trajnost v praksi

Gradimo in opremljamo
, posodobljeno: 29. 10. 2025, 9:21

V zadnjih letih smo vse bolj pozorni na to, kaj jemo, kako se gibljemo in kako skrbimo za svoje zdravje. A pogosto pozabimo, da ima na naše počutje močan vpliv tudi prostor, v katerem živimo. Hiša ni le streha nad glavo - je okolje, v katerem preživimo večino svojega časa. In če je zgrajena ali zasnovana napačno, lahko vpliva na kakovost zraka, vlago, temperaturo in celo na naš spanec.

Zdrava hiša, zdravo življenje: trajnost v praksi

Zdrava hiša ni popolna po merilih arhitekta ali kataloga, temveč po občutku tistih, ki v njej živijo.

Zato se danes vse več ljudi odloča za trajnostno gradnjo - ne le zaradi okolja, ampak tudi zaradi lastnega zdravja. Zdrava hiša ni nujno moderna ali draga. Gre za uravnotežen prostor, v katerem so materiali, svetloba, zrak in temperatura v sozvočju. Glavno vodilo je, da bivalno okolje podpira človekovo dobro počutje - brez škodljivih hlapov, odvečne vlage in slabega zraka.

Zdrava hiša, zdravo življenje: trajnost v praksi

Dobro zasnovan dom omogoča, da sonce vstopa v prostore tam, kjer ga potrebujemo.

V preteklosti smo stavbe gradili tako, da so bile predvsem trdne in dobro izolirane. Danes v ospredje stopajo pojmi, kot so mikroklima, prezračevanje, akustika in naravna svetloba. To pomeni, da hiša diha, da je njen zrak svež in da so materiali prijazni do človeka.

Prezračevanje - pljuča doma

Včasih smo zrak v stanovanju preprosto menjali z odpiranjem oken. Danes, ko so hiše dobro zatesnjene, pa to ne zadostuje več. Vlaga, plesen in slab zrak so najpogostejši vzroki za mnoge zdravstvene težave Rešitev so sistemi za nadzorovano prezračevanje z rekuperacijo toplote, ki zagotavljajo stalno izmenjavo zraka, ne da bi pri tem izgubljali toploto. Tak sistem deluje tiho, varčno in nevidno, a ima izjemen vpliv na kakovost bivanja. Zrak v hiši je svež, temperatura stabilna, energijska poraba pa manjša. Tako ustvarimo prostor, kjer se telo lažje sprosti in regenerira.

Zdrava hiša, zdravo življenje: trajnost v praksi

V praksi se načela trajnostne gradnje pogosto pokažejo skozi preprosto pravilo - manj je več. Manj nepotrebnih kvadratov, manj umetnih materialov, manj energije, a več kakovosti bivanja.

Materiali, ki dihajo

Trajnostna gradnja ni le tehnična odločitev, temveč tudi filozofija bivanja. Vse več arhitektov in graditeljev se vrača k naravnim materialom, ki omogočajo uravnavanje vlage in toplote. Les, glina, apno, kamen in naravne izolacije znova dokazujejo svojo vrednost v sodobni arhitekturi. Ti materiali ne vsebujejo škodljivih spojin in ustvarjajo prijetno mikroklimo. Les na primer naravno uravnava vlažnost, glinene omete odlikuje sposobnost vezave toplote, naravna volna ali celulozna vlakna pa so odličen toplotni izolator. Vse več graditeljev ugotavlja, da pristna toplina doma pravzaprav ne prihaja iz radiatorjev, temveč iz materialov, ki dihajo skupaj s prostorom.

Energijska učinkovitost - korak k trajnosti

Zdrava hiša je tudi energetsko učinkovita. Porabi manj energije za ogrevanje in hlajenje, s čimer zmanjša ogljični odtis in stroške bivanja. Pri čemer so ključni dejavniki dobro načrtovana izolacija, kakovostna okna in ustrezna usmeritev stavbe glede na sonce. A energijska učinkovitost ni samo tehnični dosežek. Gre za način razmišljanja. Vsak dodatni centimeter izolacije, vsaka pravilno nameščena senčila in vsaka odločitev za lokalni material pomenijo korak k bolj odgovornemu ravnanju z viri.

Zdrava hiša, zdravo življenje: trajnost v praksi

Zdrava hiša je tista, kjer zrak ne stoji, temveč kroži – tiho, varčno in naravno.

Svetloba in akustika - pogosto spregledana dejavnika zdravja

Naravna svetloba ima, poleg že naštetih dejavnikov, ogromen vpliv na naše počutje, razpoloženje in bioritem. Dobro zasnovan dom omogoča, da sonce vstopa v prostore tam, kjer ga potrebujemo - v dnevni sobi, kuhinji ali kabinetu.

Trajnost ni modna muha, temveč način razmišljanja. Hiša, ki diha z naravo, postane dom, ki zdravi.

Enako pomembna je tudi akustika. Prevelik hrup, bodisi od zunaj ali med prostori, povzroča stres in utrujenost. Zato postaja zvočna izolacija vse pogostejši del načrtovanja sodobnih domov. Tišji dom pomeni več miru, kar je danes redka in dragocena dobrina.

Priložnost za prihodnost

Zdravo in trajnostno gradnjo vse pogosteje podpirajo tudi občine in država, saj se zavedajo njenega vpliva na kakovost bivanja in okolje. Subvencije za energetsko sanacijo so spodbuda, ki omogoča, da trajnost postane bolj dostopna širšemu krogu ljudi. Toda največja sprememba se ne dogaja v zakonih, temveč v zavesti posameznikov. Ko ljudje spoznajo, da dom ni le investicija, ampak živo okolje, začnejo razmišljati drugače - bolj dolgoročno, odgovorno in povezano z naravo.

Zdrava hiša ni popolna po merilih arhitekta ali kataloga, temveč po občutku tistih, ki v njej živijo. Je prostor, kjer lahko vdihnemo brez skrbi, kjer materiali niso tujek, ampak del naravnega kroga. Tak dom je tih, topel in poln svetlobe. Je hiša, ki ne izčrpava, temveč vrača energijo. In ko so temelji postavljeni na znanju, spoštovanju in trajnosti, se začne tisto, kar je najpomembnejše - zdravo življenje.