Zakaj gorivo v Sloveniji ostaja drago - in zakaj ga mnogi raje točimo na Hrvaškem?
Če ste se že kdaj peljali proti meji in se ustavili na prvi hrvaški bencinski črpalki, zagotovo niste bili edini. Mnogi Slovenci se odločajo za polnjenje rezervoarja prav čez mejo - pa ne zaradi navade, temveč zaradi cene. A zakaj je gorivo pri sosedih občutno cenejše, čeprav prihaja iz istih svetovnih trgov?

Kaj vse vključuje cena goriva?
Davki, trošarine in marže: kaj sestavlja ceno goriva?
Ko na črpalki v Sloveniji natočimo liter goriva, se le manjši del našega plačila dejansko nanaša na samo gorivo. Večji del cene - presenetljivih 60 odstotkov - odpade na različne dajatve, ki jih določa država. To vključuje trošarine, davek na dodano vrednost (DDV) in druge prispevke.
Preostanek v ceni goriva se razdeli med:
- nabavno ceno goriva (približno 33 %),in maržo trgovcev, ki znaša približno 7 %.
V teh 7 odstotkih pa so skriti vsi stroški, ki jih ima trgovec: od plač zaposlenih in transporta goriva do vzdrževanja bencinskih servisov. Poleg tega nekateri trgovci iz tega deleža financirajo tudi različne družbeno koristne projekte - šport, kulturo, izobraževanje ali naložbe v obnovljive vire energije.
Slovenija na evropskem repu po marži
Med državami Evropske unije ima Slovenija eno najnižjih marž za trgovce z gorivom. V povprečju so te v Sloveniji skoraj za polovico nižje kot v drugih državah EU, pri dizelskem gorivu pa je razlika še izrazitejša - marža slovenskih trgovcev dosega le tretjino evropskega povprečja.
To pomeni, da slovenski trgovci z gorivom nimajo veliko manevrskega prostora - njihova vloga pri oblikovanju končne cene goriva je pravzaprav precej omejena. Čeprav se pogosto sliši, da so trgovci “preveč požrešni”, številke kažejo drugače.
Je gorivo res dražje zaradi trgovcev? Ne povsem.
Poglejmo konkreten primer. V začetku junija 2025 je cena surove nafte na svetovnih trgih dosegla eno najnižjih točk v zadnjih letih. Kljub temu cene na slovenskih bencinskih servisih niso občutno padle. Zakaj?
Odgovor se skriva v deležu, ki ga pri vsakem litru goriva prejme država. V zadnjih dveh letih so se ti davki in prispevki povečali kar za 42 odstotkov, medtem ko se marže trgovcev niso spreminjale. Tako tudi če bi se trgovci popolnoma odpovedali zaslužku - torej če bi bila njihova marža nič - bi bil liter dizelskega goriva v Sloveniji zaradi visokih dajatev še vedno dražji kot na Hrvaškem.
Kaj prinaša nova uredba o cenah goriv?
Z 18. junijem 2025 je v Sloveniji začela veljati nova uredba, ki dodatno regulira cene pogonskih goriv. Po mnenju trgovcev bo ta uredba še bolj zaostrila pogoje za poslovanje - zlasti ker se razširja tudi na bencinske servise ob avtocestah, kjer so bile cene doslej prosto oblikovane.
Trgovci opozarjajo, da bi nova uredba lahko imela resne posledice:
- zapiranje bencinskih servisov, zmanjšanje vlaganj v energetski prehod, torej prehod na obnovljive vire in čistejšo mobilnost,manj sredstev za družbeno odgovorne projekte, kot so sponzorstva slovenskega športa, kulturnih prireditev in izobraževalnih programov.
V največjem slovenskem ponudniku goriv, družbi Petrol, menijo, da ponudniki goriv postajajo talci političnih odločitev. Opozarjajo, da država ni pripravila zadostnih strokovnih analiz pred uvedbo sprememb v regulaciji.
Potrošnik spet na udaru?
Za povprečnega potrošnika se na prvi pogled morda zdi, da gre samo za ceno litra goriva. A širše gledano, regulacija cen lahko vpliva tudi na druge vidike vsakdanjega življenja - od dostopnosti bencinskih servisov na podeželju, do tempa zelenega prehoda, ki vključuje širitev polnilnic za električna vozila, investicije v obnovljive vire in podporo lokalnemu razvoju.
Hkrati zaradi visokega deleža dajatev državi cene goriv ostajajo na visoki ravni kljub nižjim nabavnim cenam nafte. Posledično se ohranja ali celo povečuje obremenitev gospodinjskih proračunov, še posebej za tiste, ki so od avtomobila odvisni vsak dan.
In kaj lahko storimo?
Potrošniki se pogosto odzovemo z nogami - oziroma z avtomobilom. Polnjenje rezervoarja čez mejo je eno od “tiho pasivnih” sporočil nezadovoljstva. Vendar pa dolgoročne rešitve zahtevajo več kot to. Potrebna je uravnotežena in premišljena državna politika, ki bo iskala kompromis med potrebami proračuna, okoljskimi cilji in vsakdanjimi življenjskimi stroški prebivalcev.KB