Vzgoji svoje domače sadje
Sadje, ki ga kupimo v trgovini, ni nikoli tako okusno kot tisto, ki ga pridelamo sami. Na srečo za to, da sadno drevo posadimo doma, ne potrebujemo velikega sadovnjaka. Zadošča že majhen vrt pred hišo. Paziti pa moramo, da izberemo primerno sadno drevo ali jagodičevje in da sajenje izvedemo na pravilen način.
Sadovnjak nas lahko razveseljuje desetletja, če ga zasadimo premišljeno in s pravim znanjem.
Sadovnjak je trajen nasad, ki nam dela veselje tudi trideset ali več let. Če ne upoštevamo pravil, se lahko namesto veselja pojavi veliko slabe volje in nezadovoljstva.
Površina, ki jo moramo nameniti drevesom, je zelo različna. V pomoč za prvo silo navajamo nekaj primerov, za podrobnejše informacije pa velja za nasvet poklicati Plantellinega strokovnjaka na 080 81 22. Vse površine in višine, ki jih navajamo, naj imajo še malo rezerve, da se drevesa na vrtu ne bodo pretirano dušila. Vedeti moramo, da velikosti ne moremo 'prikrojiti' z obrezovanjem oziroma s škarjami. Tako bi se drevo še bujneje odzvalo in bi se podalo v še večjo rast. Na račun bujnejše rasti pa bi veliko slabše rodilo.
- Jablana - cepljena na podlago M 27, zasede do 1 m² prostora, za tisto na podlagi semenjak pa je potrebna površina 25 do 35 m2, višina drevesa pa je 5 do 6 m.
- Hruška - podlaga semenjak - potrebna površina 25 do 35 m2; višina drevesa 5 do 6 m.
- Sliva - potrebna površina 9 m2, višina drevesa 4 do 5 m.
- Breskev - potrebna površina 9 m2, višina drevesa 3 do 4 m.
- Češnja - podlaga gisela 5 - potrebna površina 4 m2, višina drevesa 3 m; podlaga semenjak ali colt - potrebna površina 25 do 30 m2, višina drevesa 5 do 6 m.
- Višnja - potrebna površina 25 m2, višina drevesa 4 m.
- Ribezi - potrebna površina 1-2 m2, višina grma 1,5 m.
- Josta - potrebna površina 5 m2, višina grma 2 m.
- Kaki - potrebna površina 5 do 10 m2, višina drevesa 3 do 4 m.
- Oreh, kostanj - potrebna površina 50 do 100 m2, višina drevesa 5 m in več.
Sadiko posadimo in jo prikrajšamo na želeno višino.
Sadiko zaščitimo pred škodljivci.
5 pravil za uspeh pri sajenju sadnega drevja in jagodičevja
1. Najprimernejši čas za sajenje sadik sadnih dreves je od konca oktobra do začetka maja. Kupujmo le sadike priznanih domačih pridelovalcev.
2. 40 cm globoko sadilno jamo do polovice zasujemo z izkopano zemljo (s tem smo zemljo zrahljali). Nato damo vanjo sadiko in korenine zasujemo z vnaprej pripravljeno mešanico sadilnega substrata Plantella Organik za sadike in Vrtne zemlje v razmerju 1:3. Sadiko posadimo kakih 10 cm višje kot je površina zemlje, ker se bo zemljina še posedla. Pazimo na višino cepljenega mesta nad zemljo (8 do 20 cm), da bo sadika posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici.
3. Okrog posajene sadike dobro poteptamo in zalijemo, da se korenine bolje sprimejo z zemljo. Okoli posajene sadike potresemo prej omenjeno 100 % organsko gnojilo, prilagojeno za sajenje sadik, ki pospešuje hitrejše ukoreninjenje. Član Kluba Gaia Gorazd iz Izlak prisega na Plantello, saj pravi: “Odkar sem izbral Plantello, gre vse hitreje, močneje, lepše in lažje …”
3. Poleg posajene sadike postavimo v oddaljenosti 10 - 15 cm oporo, kamor sadiko privežemo nanjo. Če po sajenju sledi sušno obdobje, zalivanje večkrat ponovimo. Ne pozabimo na zaščito sadik pred boleznimi in škodljivci, saj ti lahko že v prvem letu popolnoma zatrejo rast sadike.
4. Sadiko sadnega drevja in jagodičevja po sajenju obvezno prikrajšamo. Tako vzpodbudimo rast sadike in obraščanje na ustrezni višini. Navodila za prikrajšanje so navadno priložena kupljeni sadiki. Neobraščeno sadno sadiko prikrajšamo 20 cm nad višino, kjer želimo imeti prve veje, obraščeno sadiko pa prikrajšamo približno 50 cm nad zadnjimi poganjki. Posebnost je sadika breskve, ki jo moramo močno prikrajšati. Neprikrajšane sadike šibko odganjajo in se slabo obraščajo ter na nepravem mestu.
Sadne vrste za boljšo rodnost in debele plodove redno dognojujemo z organskim gnojilom.
6 najpogostejših napak pri sajenju sadnega drevja
1. Izberemo napačno sorto glede na tla, kamor želimo posaditi drevo. Dobro je poznati vrsto ustrezne podlage in bujnost razrasta naše sadike.
2. Sadike posadimo pregosto eno poleg druge. Ko zrastejo, senčijo druga drugo in zato slabo rodijo.
3. Uporabimo prevelike količine gnoja, komposta ali sadilnega substrata in/ali ga damo neposredno na korenine, kar korenine zažge in sadike propadejo.
4. Sadike posadimo pregloboko. Različne sorte, zahtevajo različne velikosti in globine sadilnih jam. V primeru preglobokega sajenja, se zemlja rada še naknadno posede.
5. Oporni količek zabijemo v sadilno jamo preden vanjo posadimo sadiko. Tako na poškodujemo korenin, hkrati pa poskrbimo za ustrezen odmik količka od debla.
6. Sadik po sajenju ne prikrajšamo, s čemer sadika ni spodbujena k rasti.
Le kakovostna in ustrezno pognojena zemlja omogoči hiter razvoj koreninskega sistema in tako močnejše rastline, ki tudi bolje obrodijo. Če pa so korenine slabše razvite, bodo rastline težje kljubovale neprilikam, boleznim in škodljivcem.