Stavbno pohištvo za udobje bivanja

Za prijetno bivalno okolje je pomembna naravna osvetlitev prostorov, svetloba namreč spreminja vzdušje v prostoru in znano je, da svetloba vpliva na človekovo počutje. Spomnite se starodavnih “sončnih kopeli” in kako vas sončni žarki vzpodbudijo k nasmehu. Drugi vidik pa so toplotne izgube ali obratno, toplotni prihranki, ki jih dosežemo s premišljeno orientacijo steklenih površin, tudi z izgradnjo zimskega vrta, zbiralnika naravne sončne energije. Dobro pa je vedeti, da toplotne izgube preprečujemo tudi z nočnim zastiranjem stekel - rolete, žaluzije ali druge vrste zastiral naj bodo ponoči spuščene!

Na področju stavbnega pohištva je ponudba že tako raznolika, da je izbira težka. Vsak proizvajalec vas bo skušal prepričati o prednostih svojega izdelka, odločitev pa bo vaša. Vgradnja visoko-izolativnih oken je eden od predpogojev za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje in tudi za hlajenje, saj nas vgrajena okna in vrata varujejo pred izgubami.

Koeficient toplotne prehodnosti se pri starejših gradnjah giblje med 3,0 - 3,5 W/m²K zaradi slabše kvalitete stekla, števila stekel, nanosov in slabše kvalitete materiala okenskega okvirja. Pri večini novogradenj pa je vrednost toplotne prehodnosti oken približno 1,3 W/m²K in manj, pri nizkoenergijskih hišah vrednost običajno ne preseže niti 0,8 W/m²K.

Aluminij, plastificirani materiali ali les, barvitost okenskih okvirov ali preizkušena in nevtralna bela? Skoraj vseeno, odvisno od vaših želja. Pomembna pa je toplotna izolativnost oken, na katero pa vpliva več dejavnikov. Na toplotno prehodnost okenskega okvirja v večji meri vpliva vrsta materiala (les, PVC, ALU) in širina oz. debelina okenskega okvirja. Drugi dejavnik zasteklitev, pri čemer je toplotna prevodnost odvisna od števila uporabljenih stekel, vrste plina, s katerim se polni prostor med steklom (argon, kripton) in števila stekel z emisijskim nanosom.

Toplotna prehodnost glede na material

Ko govorimo o toplotni prehodnosti okna, ne moremo mimo ustrezne izbire materiala. Od izbire materiala je odvisna toplotna prevodnost okvirja - čim manjši je koeficient toplotne prevodnosti, tem boljši izolator je material.

Lesena okna so zato na področju izolativnosti najboljša med vsemi materiali, saj imajo najnižji koeficient toplotne prevodnosti in posledično najnižji koeficient toplotne prehodnosti, ki znaša cca. 1,5 - 1,8 W/m²K. Sledijo PVC okenski okvirji s toplotno prehodnostjo 2,0-2,5 W/m²K, na zadnjem mestu, z najslabšim koeficientom toplotne prehodnosti pa se nahajajo ALU okenski okvirji. Njihova vrednost je cca. 3,0-6,0 W/m²K.

Toplotna prehodnost glede na zasteklitev

Na koeficient toplotne prehodnosti stekla vpliva število stekel, debelina medstekelnih prostorov in uporaba dodatnih nanosov in polnjenj v medstekelenih prostorih. Debelina samih stekel je popolnoma zanemarljiva. Pri novogradnjah se običajno uporabljata dvojna ali trojna zasteklitev z dodatnimi emisijskimi nanosi.

Prostor med steklom se zapolni z žlahtnim plinom, največkrat argonom ali kriptonom (Ar, Kr). Dodatno polnjenje medprostora in dodatni nizkoemisijski nanosi pripomorejo k boljši, nižji toplotni prehodnosti stekla. Uporaba troslojne zasteklitve je s stališča toplotne prehodnosti boljša, vendar pa so okna te vrste precej dražja in težja, kar lahko privede do okvare okovja.

Drugi manjši, a ne nepomembni dejavniki

Druga past se skriva v vgradnji okvirov oken in vrat, v njihovi tesnilnosti. Za vgradnjo bodo poskrbeli strokovnjaki, ki bodo zapolnili vse odprtine, stike oken in stene pa še dodatno zatesnili s silikonskimi kiti, ki se prilagajajo toplotnim spremembam in ohranjajo prožnost. Tesnila, ki skrbijo za tesnost med steklenim delom in okenskim okvirom, pa so potrebna posebne nege. Tesnila so sicer predhodno namazana, vendar čez čas zaradi staranja otrdijo in izgubijo prožnost. Posledično se zaradi tega poslabša tesnjenje vaših oken. Zato jih je potrebno najmanj enkrat letno - najbolje pred zimo, očistiti in namazati z glicerinom oziroma silikonom. S tem ohranimo mehkobo in prožnost ter preprečimo plesnivost in staranje tesnil. Tona, pozor: ni potrebno mazati vseh tesnil. Na primer lesena okna imajo pri nas zelo razširjeno penasto tesnilo, ki je prevlečeno s polietilensko folijo. To tesnilo se ne sme mazati in ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja. Pri PVC in ALU oknih je večinoma potrebno mazati vsa tesnila. Nekateri boljši proizvajalci že imajo silikonska tesnila, ki ne potrebujejo kakšnega posebnega vzdrževanja.

Nega in čiščenje

Večina plastificiranih materialov je odpornih na UV žarke in vremenske vplive, okenske okvire pa najlažje očistimo prahu in umazanije z običajnim sredstvom za pomivanje posode, ki ga nanesemo na vlažno krpo in z njo odstranimo umazanijo. Čistilo potem odstranimo z mokro krpo in na koncu okvir še zbrišemo. Odsvetujemo uporabo abrazivnih in agresivnih čistil, ki bi načela površino in jo sčasoma naredila porozno, dovzetno za nabiranje umazanije v razah. Redno čiščenje ne zahteva veliko energije, pomaga pa ohranjati lepoto vgrajenega stavbnega pohištva.

Posebno poglavje je pravilno zračenje prostorov. Osnovna pravila so znana - nekaj minut prepiha je veliko bolj učinkovitih in primernih, kot dolgotrajno priprta okna. V teh nekaj minutah se zrak v prostoru zamenja in potem postopno ogreje. Torej je najprimernejši čas zjutraj, ko je v prostorih nižja temperatura ali zgodaj popoldan, ko se vrnemo iz službe. Ob pravilnem zračenju prostorov ne bomo imeli težav z zarositvijo steklenih površin ali s preveliko vlago v prostoru. KB

Pravilna umestitev okenskih odprtin je pomembna tudi zaradi toplotnih dobitkov in naravnega prezračevanja.