Preverjanje zrakotesnosti stavbe

Gre za proces, ki je lahko za več velikostnih razredov intenzivnejši (po hitrosti in količini vodne pare) od difuzije vodne pare skozi gradbene konstrukcije. Tudi gradbenofizikalne posledice so pogosto izrazitejše. Netesna mesta v konstrukciji opišemo kot "konvekcijske toplotne mostove".

Pogosta mesta nekontrolirane izmenjave zraka

Kritična območja so predvsem:

- preboji konstrukcij (npr. instalacijski vodi),

- stiki in križanja konstrukcij,

- obod stavbnega pohištva,

- okenske pripire.

Netesna mesta iščemo z napravo termoanemometer ali generatorjem megle ali toplotno kamero.

Neustrezna zrakotesnost stavbnega ovoja negativno vpliva na:

- energijsko učinkovitost (toplotne izgube),

- ekonomiko (višji obratovalni stroški),

- gradbenofizikalne lastnosti (kondenzacija vodne pare),

- bivalno ugodje (prepih, temperaturna asimetrija).

Največ težav povzročajo gradbenofizikalni problemi. Vodna para lahko ob prehodu skozi netesen ovoj kondenzira, kar vodi do:

- prekomerne navlažitve materialov,

- poslabšanja njihovih lastnosti,

- celo fizičnega propada (gnitje, razpad strukture).

Preskus z impulzi in preskus z ventilatorjem sta dve uveljavljeni metodi za oceno zračne neprepustnosti stavbnega ovoja, ki se razlikujeta po pristopu in uporabi.

Površina konstrukcije se lahko ohladi pod temperaturo rosišča, kar povzroči kondenzacijo in razvoj plesni. Netesna mesta pogosto prepoznamo tudi po večjem nabiranju prahu.

Zrakotesnost je lahko problem tako pri masivni kot pri montažni gradnji, pri slednji pa se zaradi načina izvedbe pojavlja pogosteje in ima izrazitejše posledice.

Kako zagotovimo ustrezno zrakotesnost

Ustrezno zrakotesnost dosežemo s:

- strokovno pravilno vgradnjo stavbnega pohištva (tesnjenje po celotnem obodu),

- zmanjšanjem števila prebojev stavbnega ovoja,

- pravilno izvedbo prebojev (uporaba manšet in tesnil),

- trajno zatesnitvijo stikov vetrnih in parnih ovir,

- pravilnimi priključki na sosednje konstrukcije (zlasti pri strehi in montažni gradnji),

- ustrezno izbiro elementov (zračniki, dimniki) s protipovratnimi loputami.

Blower Door test - merjenje zrakotesnosti

Blower Door test je diagnostično orodje za merjenje zrakotesnosti stavb ali posameznih prostorov. Omogoča tudi lociranje mest uhajanja zraka skozi ovoj stavbe ali med posameznimi prostori (npr. garaža, podstrešje).

Uporablja se za:

- dokumentiranje zrakotesnosti ovoja,

- oceno naravne infiltracije zraka,

- preverjanje učinkovitosti tesnjenja,

- merjenje pretoka zraka v prezračevalnih sistemih.

Kako poteka testiranje

Oprema za test vključuje močne, umerjene ventilatorje, nameščene v okvir zunanjih vrat. Ti ustvarijo tlačno razliko med notranjostjo in zunanjostjo, kar povzroči pretok zraka skozi vse netesnosti.

Na podlagi meritev:

- pretoka zraka,

- spremembe tlaka,

- se določi zračna prepustnost ovoja stavbe. Bolj kot je stavba zrakotesna, manjši pretok zraka je potreben za dosego tlačne razlike.

Test se izvaja pri tlačnih razlikah med 15 in 70 Pa, saj to zmanjša vpliv vetra in dimničnega učinka.

Mejne vrednosti zrakotesnosti

V nekaterih državah (npr. Avstrija, Nemčija) lahko kupec zahteva odpravo napak, če zrakotesnost presega:

- energijsko varčne stavbe: n50 < 3,0 h-¹

- nizkoenergijske stavbe: n50 < 1,5 h-¹

- pasivne stavbe: n50 < 0,6 h-¹

V Sloveniji so zahteve določene v tehničnih smernicah in pravilnikih.

Zrakotesnost ne sme presegati:

- 3 izmenjav zraka na uro (brez mehanskega prezračevanja),

- 2 izmenjav zraka na uro (z mehanskim prezračevanjem).

Priporočila stroke:

- nizkoenergijske stavbe: do 1,5 h-¹

- pasivne stavbe: do 0,6 h-¹ (vse pri tlačni razliki 50 Pa)

Osnove nekontrolirane izmenjave zraka

Za razumevanje Blower Door testa je pomembno poznavanje osnov gibanja zraka v stavbah. Za pojav nekontrolirane izmenjave sta potrebna:

- odprtina ali razpoka,

- tlačna razlika (gonilna sila).

Najpogostejše gonilne sile:

- dimnični učinek,

- pritisk vetra,

- prezračevalni elementi,

- netesnosti kanalov,

- prekinitev prezračevalnih poti (npr. zaprta vrata).

Pomen načrtovanja in preverjanja

Zrakotesnost je treba načrtovati že v fazi projektiranja, skupaj s toplotno učinkovitostjo. Po izgradnji se preveri z Blower Door testom.

Slaba zrakotesnost povzroča:

- občutek hladu zaradi gibanja zraka pri tleh,

- zmanjšano bivalno ugodje,

- večje toplotne izgube,

- poleti hitrejše pregrevanje stavbe.

Pogosto se zdi, da skozi majhne netesnosti ne more preiti veliko zraka, vendar se pri majhnih odprtinah poveča hitrost zraka, kar poveča vpliv na ugodje in energijsko bilanco.