Pojav in nevarnosti plesni v stanovanju

Plesen pogosto povezujemo s starejšimi stavbami brez toplotne zaščite in z nižjim življenjskim standardom. Res je, da je pomanjkanje toplotne zaščite lahko eden izmed poglavitnih vzrokov za njen nastanek, vendar pa to nikakor ni edini ali nujni pogoj. Če bi bilo tako, bi bile vse stavbe, starejše od nekaj desetletij, praviloma prizadete s plesnijo. Zato je najprej treba razumeti, kako in kje sploh pride do njenega nastanka.

Kako nastane plesen?

Nastanek in razvoj plesni sta neposredno povezana s površinsko kondenzacijo vodne pare na stavbnih konstrukcijah. Za kondenzacijo morata biti izpolnjena dva osnovna pogoja: v prostoru mora obstajati vir vlage oziroma vodne pare in na voljo mora biti površina, na kateri lahko para kondenzira. Do kondenzacije pride na površini, katere temperatura je nižja od rosišča notranjega zraka.

Plesen v vogalu

Vlažnost notranjega zraka narašča predvsem zaradi vsakodnevnih aktivnosti uporabnikov prostorov (kuhanje, pranje, pomivanje, sušenje perila, osebna higiena ipd.), nekoliko pa je povezana tudi z vremenskimi razmerami. Prenizka površinska temperatura je lahko posledica nezadostnega ogrevanja prostora, neustrezne postavitve stanovanjske opreme ali pa lokalno povečanega toplotnega toka skozi del stavbnega ovoja.

Toplotni mostovi - najpogostejši krivec

V takih primerih govorimo o toplotnem mostu, ki je običajno zahtevnejši problem kot neustrezno ogrevanje ali prezračevanje prostorov.

Izrazite toplotne mostove na zunanjem ovoju stanovanja - bodisi materialne (toplotno šibka mesta), konvekcijske (npr. netesni stiki v toplotnem ovoju) ali kombinirane - pogosto prepoznamo prav po obrisu, ki ga ustvari razrasla plesen. Primerno hladna površina je lahko tudi neizolirana notranja konstrukcija, na primer stena proti neogrevanemu stopnišču ali garaži.

Toplotni most nastane tudi tam, kjer se spremeni geometrija konstrukcije; značilen primer takšnega geometrijskega mostu je vogal zunanjih sten ali stik sten s stropom oziroma tlemi, kjer je površinska temperatura zaradi fizikalnih zakonitosti vedno nekoliko nižja.

Kondenzacija kljub dobri izolaciji

Tudi če je stavba dobro toplotno zaščitena, lahko neprimerne razmere v prostorih povzročijo površinsko kondenzacijo na hladnejših delih notranjih površin. V takih primerih je vzrok praviloma ponavljajoče se ali celo trajno previsoka vsebnost vodne pare v zraku, kar pomeni, da je prezračevanje neustrezno. Pogosto se temu pridruži še neprimeren režim ogrevanja. V sodobnih stavbah, ki so zgrajene bistveno bolj zrakotesno kot nekoč, je ustrezno prezračevanje še pomembnejše kot v preteklosti.

Uporabniki, ki imajo težave z vlago in plesnijo, se pogosto pritožujejo nad visokimi stroški ogrevanja, češ da vzdržujejo primerno ali celo nadstandardno temperaturo prostorov. V resnici je to pogosto posledica dejstva, da se preveč vlažen zrak segreva počasneje in težje kot zrak z ustrezno relativno vlažnostjo. Ta naj bi se pozimi gibala med 40 in 60 odstotki.

Tudi na lesu se lahko pojavi plesen

Zakaj se plesen pojavi tudi drugje kot v viru vlage?

Vir prekomerne vlage ni nujno prisoten prav v prostoru, kjer se pojavi kondenzacija in posledično plesen. Vodna para iz kuhinje ali kopalnice lahko prehaja v hladnejše prostore z nižjo temperaturo in hladnejšimi stenami, kot je denimo spalnica. To se lahko zgodi tudi v stanovanjih z odprtim tlorisom, kjer kuhinja in dnevni prostor nista ločena, ali pa dnevni prostor ponoči služi tudi kot spalnica.

Odvečno vlago, še posebej če stalno nastaja, lahko iz prostorov odstranimo le s prezračevanjem. Pogosto omenjeno “dihanje”  materialov ali sten, ki naj bi zagotavljalo ustrezno mikroklimo, je mit in zavajanje. Prostore prezračujemo ne le zaradi vlage, temveč tudi zaradi odstranjevanja nečistoč, škodljivih snovi in neprijetnih vonjav.

V tujini imajo že precej izkušenj s sodno prakso, povezano s plesnijo v stanovanjih, predvsem v razmerjih lastnik - najemnik. Pomembno je stališče, po katerem je odgovornost za nastanek plesni na strani uporabnika, če je stanovanje projektirano in zgrajeno tako, da ga je pozimi mogoče ogreti na primerno temperaturo in ustrezno prezračevati (naravno ali mehansko). To odpira pomembno vprašanje, ali se investitorji in projektanti dovolj zavedajo pomena pravilne razporeditve in velikosti bivalnih prostorov ter umeščenosti oken. Pri gradnji za trg se namreč prepogosto izkaže, da je v želji po čim večjem finančnem izplenu tlorisna razporeditev prostorov neprimerna, posamezni prostori pa premajhni.

Zakaj je to pomembno? Manjši kot je prostor, bolj so njegove stene zapolnjene s pohištvom, za katerim zrak ne more krožiti, zato so notranje površinske temperature sten nižje. Slaba razporeditev oken in prostorov lahko dodatno onemogoča učinkovito prezračevanje. Predstavljajmo si majhno spalnico z zakonsko posteljo, veliko garderobno omaro ob zunanji steni in morda celo brez okna - to skoraj zagotovo vodi v težave.

Plesen lahko povzroči znatne vzdrževalne in obratovalne stroške, še pomembneje pa je, da lahko resno vpliva na zdravje. Zato je nujno posvetiti dovolj pozornosti ustreznemu prezračevanju, naj bo naravno ali prisilno.

Naravno prezračevanje

Netesna mesta v stavbi, kot so okenske in vratne pripire, špranje pri roletnih omaricah ali netesno vgrajeno stavbno pohištvo, omogočajo nekontrolirano vdiranje zraka v prostore. Takšno prezračevanje je večinoma nezadostno, zato moramo ustrezne količine zraka zagotoviti na druge, bolj nadzorovane načine. Najpogosteje to počnemo z odpiranjem oken. Učinkovitost različnih načinov naravnega prezračevanja je jasno razvidna iz primerjav časa, ki je potreben za popolno izmenjavo zraka v prostoru.

Dolgotrajno zračenje s priprtim ali “škepanim” oknom je neučinkovito, obenem pa povzroča ohlajanje sten ob oknu in stropa nad njim, kar vodi do kondenzacije in posledično do plesni.

Učinkovitost različnih načinov naravnega prezračevanja:

A. Zračenje z odpiranjem oken in vrat na stežaj

B. Zračenje z odpiranjem oken na stežaj

C. Zračenje s priprtimi okni

D. Zračenje s "skipanim" oknom in odprtimi vrati

E. Zračenje s "skipanim" oknom

Prisilno prezračevanje

Ob vse bolj zrakotesni gradnji in sanacijah objektov je redno prezračevanje ključnega pomena za zagotavljanje ustreznega bivalnega ugodja. Zato se vse pogosteje nameščajo mehanski prezračevalni sistemi. O zares učinkovitem prezračevanju lahko govorimo le, če je stavba opremljena z napravo za prisilno prezračevanje z vračanjem odpadne toplote. Takšni sistemi omogočajo, da s toploto odpadnega zraka predgrejemo svež zrak, ki ga dovedemo v prostore. Stopnje rekuperacije toplote se običajno gibljejo med 75 in 90 odstotki.

Gre za investicijo, pri kateri poleg vračilne dobe nikakor ne smemo prezreti pozitivnih učinkov na zdravje uporabnikov, saj povprečen človek preživi približno 90 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih.