Kako izberemo kakovostno kurivo iz lesne biomase

Ogrevanje z lesom je pri nas tradicija. Še posebno razveseljivo je dejstvo, da se uporaba tega energenta v zadnjih letih povečuje. Med lesno biomaso prevladujejo polena, v zadnjih letih pa tudi sekanci in peleti.

Med listavci so za kurjavo najbolj cenjene vrste bukev, gaber in hrast. Gre za trd les, ki počasi in enakomerno gori ter odda veliko energije. Energijska vrednost goriva pomeni količino toplote, ki se sprosti ob popolnem izgorevanju lesa – ta pa se znižuje, ko se povečuje vsebnost vode. Za učinkovito kurjenje v manjših kurilnih napravah naj bi les vseboval največ 25 % vlage. Če je preveč vlažen, se slabše vžge, kadi, proizvaja več dima in prašnih delcev, v peči pa se začne nabirati katran, ki lahko sčasoma celo poškoduje kurišče.

Zanimivo je, da imajo različne vrste lesa - če jih primerjamo po teži - zelo podobno kurilnost.

Razlika med mehkim in trdim lesom nastane predvsem zaradi gostote: trd les je težji, zato v enakem volumnu vsebuje več energije. Če torej drva ali sekance kupujemo po masi (in ne po prostornini), na ceno vplivata predvsem vsebnost vode in ohranjenost lesa.

Zato velja pravilo: lesno gorivo je najbolje kupovati po masi, ob tem pa poznati še njegovo vlažnost.

Kako pravilno sušiti drva?

Da bi dosegli tako imenovano zračno suhost, je treba drva nasekati in zložiti na sončno, vetrovno mesto. Skladovnica naj bo dvignjena od tal in odmaknjena od sten, da lahko zrak kroži, hkrati pa zaščitena pred dežjem. Manjši kosi se sušijo hitreje, saj imajo večjo površino. Na sončni in zračni legi naj drva mirujejo vsaj eno leto, preden jih spravimo v peč.

Polena so najstarejše in najpogostejše uporabljena oblika lesne biomase.

Drva se običajno prodajajo v prostorninskih metrih (prm), kar pomeni prostornino zloženih polen ali okroglic. Včasih jih najdemo tudi v nasutih prostorninskih metrih (nm³), kar pomeni prostornino nasutja, ali pa v tonah, kjer je treba upoštevati vsebnost vode.

Sekanci - za tiste, ki prisegajo na udobje

Sekanci so kosi sesekanega lesa listavcev ali iglavcev, veliki od 50 do 120 milimetrov.

Kakovost sekancev je odvisna od vsebnosti vode, vrste lesa, velikosti delcev ter količine nečistoč. Za manjše kurilne naprave naj bodo sekanci posušeni na manj kot 30 % vlage.

Najbolje jih sušimo na pokriti, utrjeni površini, ki je izpostavljena soncu in vetru. Kdor želi preprostejšo rešitev, lahko uporabi zaščitne ponjave - te omogočajo kroženje zraka in hkrati ščitijo sekance pred dežjem.

V praksi se s sekanci najpogosteje trguje po nasutih prostorninskih metrih (nm³) ali po masi, v suhem oziroma svežem stanju. Nakup po masi je praviloma zanesljivejši, če je vsebnost vode dejansko izmerjena.

Peleti - čista toplota z drobno razliko

Peleti so standardizirano gorivo, ki nastaja s stiskanjem suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev ter drugih nekontaminiranih lesnih ostankov.

Peleti postajajo vse bolj priljubljen način ogrevanja z lesno biomaso. Ne glede na vrsto lesa imajo vsi peleti podobno kurilnost, razlike so predvsem v vsebnosti vode in s tem v učinkovitosti izgorevanja.

Ker so standardizirani in certificirani, lahko kakovost preverimo že ob nakupu. Najbolj zanesljivi so peleti s certifikatom evropskih standardov, ki ga podeljujejo neodvisne inštitucije. Pred nakupom se splača pokukati na spletno stran Zveze potrošnikov Slovenije, kjer objavljajo teste peletov različnih proizvajalcev - razlike med njimi so lahko precejšnje.

Pelete lahko kupimo v 15-kilogramskih vrečah, v big-bag vrečah (okoli 1000 kg) ali v razsutem stanju, odvisno od možnosti skladiščenja.

Tako kot pri vseh stvareh v življenju tudi tukaj velja – zaupanje šteje. Če vas je prodajalec z dobro kakovostjo že prepričal, se ga splača držati. Dober les, pravilno sušen in shranjen, je namreč ključ do tiste prave, naravne topline doma.