Kaj jeseni rezati v okrasnem vrtu

Trajnice

Okrasne zelnate trajnice so tista skupina okrasnih rastlin, ki na vrtu najbolj poskrbijo za pestrost v jesenskem času. Tudi ko drevnini odpade barvito jesensko listje, trajnice lahko še vedno postavno krasijo gredice. Seveda pa se moramo odločiti, katere in koliko jih bomo porezali jeseni.

Jesensko bogastvo trajnic.

Ne režemo: Vednozelene trajnice so tiste, ki so za poznojesenski in zimski čas ključne. Ker z listi in poganjki neutrudno krasijo vrt vseh 12 mesecev leta, jih seveda ne bomo porezali. Odstranimo le morebitne bolne ali poškodovane dele. Primer: vimčki ali lipice (Epimedium sp.), iskrivke ali hojhere (Heuchera hy.), navadni zimzelen (Vinca minor), liriope (Liriope muscari), kačja brada (Ophiopogon sp.) in morda še bergenija (Bergenia sp).

Porežemo do tal: Trajnice s šibkimi tkivi in neizrazito strukturo so tiste, ki jih porežemo do tal. Lataste plamenke (Phlox paniculata), velikocvetne lepe očke (Coreopsi grandiflora), številne zvončnice (Campanula sp.), ostrožniki (Delphinium sp.) in morda še vrtne ivanjščice (Leucatnhemum x superbum) prav nič ne pripomorejo k lepemu videzu, saj njihovi posušeni poganjki nimajo lepe oblike, se pogosto lomijo ali celo močno poležejo.

Lepe pozimi: Vrste in sorte z dobro strukturo in obliko pustimo, odstranimo le morebitne posamezne polomljene poganjke. Ene najboljših jesensko-zimskih trajnic v suhem stanju so hermelike (Sedum sp.), dobri pa so tudi škrlatni ameriški slamniki (Echinacea purpurea), osladnolistni rmani (Achillea filipendulina), nižje vrste in sorte jesenskih nebin oz. aster (Aster dumosus, A. novi-belgii), mehiški ožep (Agastache foeniculum).

Okrasne trave

Tudi okrasne trave so trajnice, a o njih pišem ločeno, ker so ravno te za mnoge najtežavnejše in se vsako leto srečam s številnimi vprašanji o njihovi rezi. Večna dilema ljubiteljev vrtnarjenja je, ali trave porezati jeseni ali spomladi, ali pa jih sploh ne rezati. Najlažje se odločimo, če trave obravnavamo v dveh ločenih skupinah. Prve so tiste, ki jim nadzemni poganjki odmrejo in pozno jeseni ostanejo suhi šopi listov ter socvetij. Le-te je priporočljivo pustiti pri miru, saj so lepo okrasje za zimski del, ko je vrt že tako pust, prazen. Seveda se tu odločimo sami. Če nam suhe rastline niso všeč, jih porežemo kot ostale trajnice, sicer počakamo do konca zime. V kolikor jih polomi sneg, jih v suhem obdobju brez snežne odeje lahko porežemo tudi že sredi zime.

Rudbekije in ameriški slamniki se tudi v snegu ne vdajo kar tako s trdnimi stebli.

Če spomladi nimamo časa za rez in zdaj hitimo, bo vrt jeseni zgledal tako oskubljeno.

V drugi skupini obravnavamo zimzelene trave, ki povzročajo največ zagat. Jeseni so večinoma še lepo zelene, v suhih zimah brez snega pa jih zmrzali in veter pogosto poškodujejo. Če je le nekaj listov porjavelo, šope enostavno prečešemo in jih tako vsaj nekoliko očistimo. Če je večina listov porjavelih ali pa so se posušile vse konice listov in to močno kazi podobo rastline, jih je najbolje porezati spomladi in pustiti, da se popolnoma obrastejo.

Okrasne grmovnice in drevje

To skupino rastlin lahko načeloma režemo kadarkoli, za večino pa je najprimernejši čas v obdobju rasti, saj se hitro obnovijo oz. se rane hitro zacelijo. Pazimo tudi na to, da smo dovolj zgodnji ali pozni, da ne uničimo cvetnih popkov oz. njihovega razvoja. Jesen je torej za mnoge manj primeren čas, konec poletja in začetek jeseni še lahko izkoristimo za »krvaveče« vrste, kot je breza, saj bi kasnejša rez zaradi velike vsebnosti vode in posledičnega izcejanja drevesnega soka rastlino lahko močno izčrpalo. Če smo zanemarili rez grmovnic in so te preveč redke, prevelike ali mlahavega videza, jih lahko vsaj delno skrajšamo ali razredčimo. Ker so nekatere občutljive na zmrzovanje (hortenzije in vrtnice), jih bomo dokončno prikrajšali šele konec zime ali v začetku pomladi. Poznamo pa tudi povsem neobčutljive vrste, kot je npr. lepoplodka (Calicarpa sp.), ki jeseni razvije krasne vijolične ali bele plodove, ko pa ti odpadejo, jo lahko mirno porežemo na želeno velikost ter obliko.

Pozimi si greda s hermeliko nadene ledeno umetniško podobo.

V vsakem primeru pa jeseni porežemo poškodovane poganjke ter dele rastlin, ki so bolni. Zimzelene vrste raje pustimo za spomladansko rez. Premislimo tudi o okrasnem potencialu cvetov nekaterih rastlin, kot so hortenzije. Čeprav socvetja večine pozelenijo in se kasneje posušijo, lahko pozimi ali pa vsaj drugo polovico jeseni predstavljajo odličen okras zasaditvam.