Gradbeni zakon: spremembe, ki prinašajo več jasnosti in manj čakanja

Gradimo in opremljamo
, posodobljeno:

Po letih opozoril, kritik in počasnih postopkov je Državni zbor 12. junija 2025 sprejel pomembne spremembe Gradbenega zakona. Cilj zakonodajalca je jasen: poenostaviti postopke, skrajšati roke in zmanjšati birokratske ovire pri gradnji. Novosti obetajo večjo preglednost, hitrejše odločanje in predvsem večjo pravno varnost tako za investitorje kot tudi za pristojne organe.

Namen sprememb gradbenega zakona je prilagoditi postopke dovoljevanja 
gradnje zahtevam sodobnega časa, povečati učinkovitost upravnih postopkov 
ter zagotoviti večjo pravno varnost in preglednost za vse deležnike v prostoru.
Namen sprememb gradbenega zakona je prilagoditi postopke dovoljevanja gradnje zahtevam sodobnega časa, povečati učinkovitost upravnih postopkov ter zagotoviti večjo pravno varnost in preglednost za vse deležnike v prostoru.

Čeprav zakon morda ne zveni posebej vznemirljivo, njegove spremembe pomenijo resničen premik k bolj prijazni in učinkoviti gradbeni zakonodaji.

Enotni 30-dnevni rok: zdaj šteje čas

Ena izmed osrednjih sprememb je uvedba enotnega 30-dnevnega roka za izdajo projektnih pogojev. Po novem imajo mnenjedajalci, torej pristojni organi in službe, natanko 30 dni časa, da se izrečejo glede projektne dokumentacije. Če v tem času ne podajo svojega mnenja, se šteje, da se z dokumentacijo strinjajo. To pomeni, da tihi molk ne pomeni več zastoja, ampak zeleno luč za nadaljevanje postopka.

Ta t. i. "fikcija skladnosti" ni zgolj pravni trik, temveč pomemben korak k večji predvidljivosti postopkov. Investitorji bodo končno vedeli, koliko časa lahko pričakujejo odločitev - in se na to tudi zanesli.

Če mnenja ni, velja da je vse v redu

Fikcija skladnosti se zdaj uporablja pri vseh mnenjedajalcih. V praksi to pomeni, da če organ v zakonsko določenem roku ne izda mnenja, velja, da dokumentacija ustreza predpisom. S tem se zakonodajalec jasno postavlja na stran učinkovitosti - neaktivnost pristojnih organov več ne sme biti ovira.

Investitorji s tem dobijo večjo varnost, saj postopki ne bodo več obstali zaradi zamudnih (ali celo izgubljenih) mnenj, kot se je dogajalo v preteklosti.

Enoten digitalni sistem

Velik korak naprej je tudi digitalizacija postopkov. Vsi projektni pogoji, mnenja in dovoljenja bodo zbrani na enem mestu - v prostorskem informacijskem sistemu. Portal bo omogočal pregled vseh podatkov v povezavi z gradnjo, kar pomeni konec tavanja med upravnimi enotami, občinami in inšpektorati.

Za investitorje bo to pomenilo večjo preglednost, za organe pa poenostavljeno delo. Predvsem pa se bo zmanjšalo število napak, ki nastanejo zaradi neusklajenosti podatkov ali nejasnosti v komunikaciji.

Manj zahtevni objekti - enostavnejši postopki

Pri gradnji manj zahtevnih objektov, kot so garaže, drvarnice, nadstreški ali enostavne dozidave, se uvaja poenostavljen postopek. Če investitor pridobi soglasje sosedov oziroma lastnikov sosednjih zemljišč, bo dovolj že projektna prijava. V teh primerih gradbeno dovoljenje ne bo več potrebno, postopek pa bo zaključen v 30 dneh.

S tem se uvaja hitrejša in bolj življenjska rešitev za manjše gradbene posege, ki doslej niso bili sorazmerno obravnavani glede na svojo kompleksnost.

Gradbeno dovoljenje ne bo več kar tako zapadlo

Doslej je bilo pogosto tako: investitor je sicer pravočasno pridobil gradbeno dovoljenje, nato pa zaradi različnih razlogov (npr. pomanjkanja sredstev) z gradnjo ni začel pravočasno. Posledica? Dovoljenje je izgubilo veljavnost. Po novem se veljavnost gradbenega dovoljenja veže na začetek gradnje. Ko se ta začne, dovoljenje ostane v veljavi, dokler se gradnja izvaja. Na ta način se zakon prilagaja realnim razmeram na terenu in investitorjem ponuja večjo fleksibilnost.

Prav tako se razširja t. i. "domneva legalnosti" za objekte, zgrajene pred letom 1995. Če zanje ni mogoče pridobiti dokazil o gradbenem dovoljenju, se domneva, da je gradnja skladna z zakonodajo - kar pomeni, da lastnikom takih objektov ne bo več treba v zahtevne postopke legalizacije.

Obnova po naravnih nesrečah - hitrejša in lažja

Zakon posega tudi na področje sanacij po naravnih nesrečah. Potresi, poplave in drugi izredni dogodki pogosto pustijo za sabo uničene objekte, ki jih je treba obnoviti. Novi Gradbeni zakon omogoča hitrejše postopke rekonstrukcije, kar pomeni, da bo možno ukrepati prej, preden ogroženi objekti postanejo nevarni.

Tudi tukaj se ponovno kaže rdeča nit sprememb: večja učinkovitost, manj papirologije in hitrejše ukrepanje tam, kjer je to najbolj potrebno.

Kaj spremembe prinašajo v praksi?

Za investitorje - bodisi večje gradbene družbe, podjetnike ali posameznike, ki želijo graditi hišo - so spremembe velika razbremenitev. Postopki bodo krajši, bolj pregledni in predvsem predvidljivi. V praksi to pomeni, da ne boste več čakali mesece (ali celo leta) na mnenja različnih služb, ampak boste v 30 dneh imeli jasen odgovor - ali izrecen ali pa "tiho soglasje", ki bo omogočalo nadaljevanje del. To pomeni večjo pravno varnost, saj boste natančno vedeli, kdaj se postopek zaključi in kakšen je rezultat. Hkrati boste imeli vse podatke na enem mestu - brez tekanja med občinami, upravnimi enotami in drugimi institucijami.

Za občinske in državne službe bo nov sistem pomenil večjo poenotenost in lažje upravljanje dokumentacije. Digitalni prostorski informacijski sistem bo zmanjšal število napačno vodenih ali izgubljenih postopkov, omogočil bo boljši nadzor nad obveznostmi in roki ter zmanjšal potrebo po dopisovanju in dopolnjevanju vlog. Pristojni organi bodo imeli jasnejša pravila, vlagatelji pa bolj urejene vloge, saj jih bo sistem tudi sam opozarjal na manjkajoče elemente. Na dolgi rok to pomeni večjo učinkovitost in manj pritožb.

Za prebivalce in lastnike nepremičnin - torej tiste, ki so morda le posredno udeleženi - nove določbe prinašajo večjo preglednost in boljšo zaščito. Sosedje bodo imeli priložnost pravočasno sodelovati v postopkih, informacije o gradnjah bodo dostopnejše, postopki pa ne bodo več skrivnostni ali zaviti v birokratski megli. Ob tem zakon predvideva tudi hitrejše postopke obnove po naravnih nesrečah - kar je ključno v luči pogostih vremenskih ujm in vse bolj nepredvidljive narave.

In nenazadnje - za vse, ki živimo v tej državi - spremembe pomenijo bolj učinkovit, sodoben in pravičnejši sistem urejanja prostora. Zakon končno sledi tempu časa: digitalizaciji, hitrosti in življenjskim situacijam. Od manjših gradbenih posegov na domačem vrtu, do večjih projektov v urbanih središčih - postopek bo bolj razumljiv, krajši in manj stresen.

Ni revolucija, je pa pomemben premik

Sprejete spremembe niso korenita revolucija, a so pomemben korak naprej. Tam, kjer je bil sistem dolga leta zapleten, počasen in nepregleden, zdaj dobivamo boljšo podlago - za vse, ki želijo graditi v skladu s pravili in brez nepotrebnih ovir.

Če razmišljate o gradnji, obnovi, legalizaciji starega objekta ali le preurejanju svojega dvorišča – je zdaj pravi čas, da se seznanite z novostmi. Zakon je pisan življenjsko in uporabno. Z nekaj več odgovornosti na strani uradnih institucij in več zaupanja do investitorjev, bomo postopoma dobili gradbeni sistem, kot bi si ga želeli že pred leti. Predvsem pa smo z novim gradbenim zakonom bližje temu, da birokracija postane pomoč, ne ovira. KB

Investitorji bodo poslej končno vedeli, koliko časa lahko pričakujejo odločitev  in 
se na to tudi zanesli.
Investitorji bodo poslej končno vedeli, koliko časa lahko pričakujejo odločitev in se na to tudi zanesli.