“Vsako diplomo napišem, kot da je moja”

Če brskate po spletu, lahko naletite tudi na ponudbe, ki za plačilo obljubljajo izdelavo seminarskih, diplomskih in celo magistrskih nalog. Naročiš, plačaš in dobiš. Kot da bi naročil, denimo, izdelavo obleke po meri. Namesto obleke dobiš diplomsko nalogo. Preprosto. Tudi izobrazba “po meri” nekaj stane.

Preverili smo, koliko denarja je potrebno odšteti za te storitve preko interneta in kaj o svojem “poslu” menijo oglaševalci, torej izdelovalci nalog. Za mnenje smo vprašali tudi predstavnike tistih fakultet, katerih študenti so - po besedah ponudnikov teh storitev - že naročali in kupovali diplomske in seminarske naloge.

Pri brskanju smo ugotovili, da so nekateri oglasi stari že več let. Cene so zelo različne in se spreminjajo glede na zahtevnost in obseg naloge. Nakup seminarske naloge vas bo, denimo, olajšal za 30 do 100 evrov, za diplomsko nalogo boste odšteli od 150 do 600 evrov, za magistrsko pa okoli 750 evrov. Poskusili smo ugotoviti, ali stvar še deluje, torej če se oglaševalci “intelektualnih storitev” še odzivajo na prošnje študentov.

Uspelo nam je dobiti nekaj oglaševalcev. Ena od sogovornic (imen ne navajamo), ki se ukvarja z izdelavo nalog, nam je med drugim povedala: “Seminarske naloge pišem že sedem let, težav pa zaradi tega resnično še nisem imela.”

Druga sogovornica, ki zase trdi, da je pravnica in je baje diplomirala z desetko, pravi, da je trenutno precej zasedena, saj piše kar štiri diplomske. “Precej diplomskih sem napisala že za fakulteto za upravo, sicer pa cel kup za pravno in ekonomsko fakulteto ter FDV. Imam nabrano že pravo 'kilometrino',” se pohvali. Obe sta nam povedali, da sta zaposleni in da jima pisanje diplom ter seminarskih nalog predstavlja dodaten vir zaslužka. Dejali pa sta še, da jima je to delo v veliko veselje.

Zelo zanimiva se nam je zdela tudi ponudba tretje sogovornice, ki zase pravi, da je magistrica javne uprave. Ponudila nam je pisanje magistrske naloge, piše pa tudi druge naloge. “Imam ogromno rednih strank, za katere sem pisala seminarske, potem pa so se k meni vrnile še po diplomsko,” se je pohvalila. Pri brskanju smo zasledili tudi osupljivo ponudbo, za katero stoji kar cela skupina študentov. “Strankam” za dvojno ceno ponujajo izdelavo seminarske naloge v 24 urah, diplomsko pa napišejo že v treh do štirih tednih. Oglas je v nas vzbudil radovednost, zato smo se pozanimali, kako poteka njihovo delo. Prijazno so nam pojasnili, da so se kot študenti različnih študijskih smeri med seboj povezali in zdaj ponujajo svoje usluge študentom različnih fakultet.

“Sodelovanje je prijetno in diskretno”

Ker pa je diplomska naloga menda resna stvar, njene izdelave ne moremo zaupati komurkoli. Naše sogovornike smo vprašali, če bi v primeru, da bi pri njih naročili nalogo, lahko sledili poteku nastajanja diplomske naloge, če bi nas z njim sproti seznanjali in če bi naročilo za nas predstavljalo kakšno tveganje, saj ne bi radi imeli pri profesorjih kakršnihkoli težav. Najbolj zgovorna ponudnica nas je pomirila z besedami, da sodelovanje “ni tvegano, saj poskrbim za to, da sva oba z naročnikom zadovoljna in sta potek dela in sodelovanje prijetna in diskretna. Nalogo pošiljam po delih, vi pa za vse sproti kontaktirate svojega mentorja. Vsako nalogo napišem z veseljem, kot da je moja.”

Ko nas je zanimala kakovost naloge in relevantnost uporabljene literature, pa nam je povedala, da je skoraj vsak dan v knjižnici, kjer si sproti izposoja vso potrebno literaturo. “Le redkokdaj si privoščim citiranje iz internetnih virov, wikipedijo pa uporabljam le za kak stavek.” Naš sogovornik, ki je izjavil, da je napisal že veliko diplom za fakulteto za upravo, se je pohvalil, da naloge piše zelo kvalitetno in absolutno ne kopira z interneta. “Diplomo napišem v celoti, tudi dispozicijo, če je kandidat še nima,” je še zagotovil.

Kako pa je s plačilom? Študenti plačajo potem, ko imajo nalogo v rokah, denar pa nakažejo na tekoči račun ali ga pošljejo po pošti. Nekateri ponudniki zahtevajo plačilo v celoti, drugi pa na obroke, ko nalogo sproti pošiljajo po delih. Naši sogovorniki so nam povedali, da je povpraševanje precejšnje in da je potrebno čakati tudi nekaj mesecev. Eden od njih nam je povedal, da je polno zaseden do julija.

Kakšne ocene pa si lahko obetajo študenti, ko pisanje dela, ki bi moralo biti avtorsko, zaupajo nekomu drugemu? “Pred kratkim je en 'moj' z upravne fakultete diplomiral z devet, celo najbolje v tisti 'rundi',” je ponosno dejala ena izmed sogovornic.

Kazniva sta tako prodaja kot nakup

Zanimalo nas je, če se prodajalcem seminarskih in diplomskih nalog njihovo početje ne zdi sporno. Dobili smo različne odgovore, kot je na primer: “Če seštejem in potegnem črto, je to vsekakor dobra stvar. Poleg tega, da nekaj zaslužiš, si v veliko pomoč nekomu, ki nima časa sam pisati seminarske naloge.”

Drugi je dejal, da “najbolj goljufa tisti, ki nalogo naroči, in ne tisti, ki mu jo pomaga narediti”. Pa je res tako?

Za strokovno mnenje smo povprašali sekretarko v sektorju za pravna vprašanja Urada RS za intelektualno lastnino, Petro Boškin. Zanimalo nas je, ali gre v primeru, ko kdo kupljeno diplomsko predstavi kot svoje avtorsko delo, za plagiatorstvo. “Z vidika avtorskega prava pri tem ne gre za plagiatorstvo, ker študent diplomsko (ali seminarsko, magistrsko) nalogo predstavi kot svojo s privolitvijo njenega avtorja. O plagiatorstvu bi govorili, če bi v nalogi uporabil delo (celoto ali del) drugega avtorja, in to brez njegovega dovoljenja. V primeru prodaje diplomskih in podobnih nalog gre za neke vrste prenos materialnih pravic, problem pa je v tem, da mora seminarsko nalogo, diplomsko, magisterij ipd. vsak narediti sam; pri teh delih se materialnih pravic ne more prenašati na tak način. Avtorsko pravo namreč ne omogoča prenosa moralnih pravic. Torej, tudi če avtor da študentu dovoljenje, da se podpiše pod njegovo delo, ta tega ne sme storiti.” Ali gre pri tem za kaznivo dejanje? “Po kazenskem pravu gre tukaj za kaznivo dejanje, in sicer po 2. odstavku 252. člena Kazenskega zakonika RS. Predpisana je kazen zapora do dveh oziroma treh let. Kazniv je tudi poskus. Kaznuje se tisti, ki za drugega nalogo naredi, ali tisti, ki to nalogo uporabi kot svojo. Poleg tega pa lahko gre tudi za kršitev internih aktov, ki urejajo pogoje za zaključek študija in podobno.”

Kaj o tem pravijo fakultete?

Za mnenje smo vprašali nekaj fakultet, ki so jih omenili naši sogovorniki, ki se ukvarjajo s prodajo diplomskih in seminarskih nalog. Dekane smo vprašali, če so se s tem pojavom že srečali.

Peter Grilc, dekan Pravne fakultete v Ljubljani, nam je povedal: “Zavedamo se, da tovrstno početje lahko obstaja, nismo pa se srečali z njim v konkretnih primerih diplomskih nalog na PF. Smo pa na fakulteti preventivno ukrepali tako, da že kar nekaj let zahtevamo od diplomantov izjavo o avtorstvu. Diplomska naloga je izdelana pod mentorstvom enega od učiteljev PF, ki spremlja njen napredek. Sledi še druga faza, ki je zagovor. Tu se najbolje vidi, ali študent lahko izkaže, za kaj gre, in ali je nalogo naredil sam.”Rajko Knez, dekan Pravne fakultete v Mariboru, je za PN povedal: “Približno pred dvema letoma smo odkrili oglaševalce teh storitev (oglaševali so po internetu), jih poklicali na razgovor in se z njimi pogovorili. Potem so prenehali. Zanimivo, šlo je za ljudi v finančni stiski, ki so želeli 'pomagati' študentom. Nismo pa našli in dokazali primerov, kjer bi se izkazalo, da kandidat ni avtor diplomske naloge in da bi jo napisal kdo drug.”

Poklicali smo tudi na Ekonomsko fakulteto v Ljubljano, kjer je bil dekan odsoten. Pogovarjali pa smo se z vodjo službe za korporativno komuniciranje Moniko Lapanja, ki je povedala, da se “take govorice pojavljajo že daljše obdobje, vendar ostajamo pri govoricah. Obstajajo spletne strani, ki to storitev tržijo, so pa to spletne strani in vsebine, na katere fakulteta ne more imeti vpliva.”

Preverili smo tudi, kako je na Upravni fakulteti v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dekanjo, Stanko Setnikar Cankar, ki je povedala: “Na fakulteti še nismo imeli disciplinskega postopka odvzema diplomskega naslova zaradi nesamostojnega pisanja ali prepisovanja zaključnega dela.”

Na FDV odgovora nismo dobili.

Kaj pa pravijo na Univerzi na Primorskem? Profesorica Sandra Bašić Hrvatin, ki poučuje na Fakulteti za humanistične študije Koper, je povedala, da “gre za nezakonito in skrajno etično sporno ponudbo in povpraševanje”.

“Znanje ni več vrednota, ampak samo sredstvo, s katerim prideš do zaslužka,” je še dejala. “Na ta način so tudi obveznosti študentov (študij) postale sredstvo za pridobivanje formalnega naziva (diplome). Znanje kot vrednota mora postati temelj izobraževalnega sistema in temeljna vrednota vsake družbe. Družbe, v katerih ljudje pridobivajo privilegije s prevaro, ropanjem, nespoštovanjem dela drugega, so parazitske, obsojene na propad. Žal, današnja kriza ni samo ekonomska in finančna. Je kriza vrednot. Režim, v katerem živimo, je prevzel nadzor nad vsemi mehanizmi in institucijami, ki oblikujejo vrednote. Uspeh čez noč, uspeh brez dela, hitre nagrade, brezplačne informacije … so imperativi današnjega časa.”

Nič kaj spodbudno.

TANJA ŽUVELA, AGATA VENIER

---