Lolita na kolena, Marilyn v smeh

Vladimir Nabokov - razvpiti roman Lolita, Andy Warhol - popart portret Marilyn Monroe. To sta najpogostejši asociaciji na velikana literature in likovne umetnosti. Ob izidu njunih življenjskih zgodb pri založbi Modrijan prevajalki Lili Potpara in Breda Biščak - slednja je o Nabokovu razmišljala tudi v spremni besedi avtobiografije Govori, spomin - s pomočjo dr. Leva Krefta, avtorja spremnih misli v Filozofiji Andyja Warhola, odstirata njune manj znane plati.

Pisatelj Vladimir Nabokov (1899-1977), avtor slovite Lolite in manj razvpitega “šahovskega” romana Lužinova obramba, ter Andy Warhol (1928-1987), kontroverzni utemeljitelj poparta, sta v več pogledih neprimerljiva, a na nedavnem literarnem večeru v koprskem Domu knjige sta ob izidu njunih življenjskih zgodb ti dve veliki in vplivni osebnosti zaživeli prav z odkrivanjem njunih precej diametralnih osebnostnih potez.

Prevajalka na kolenih

Že sam postopek prevajanja je prevajalkama ponudil precej drugačni izkušnji. Nabokov, pisec intelektualno zahtevne literature, je prvih devet romanov napisal v ruščini, nato je zamenjal jezik in angleščino popeljal do posebnih višin v romanih, ki veljajo za stilistične vrhunce angleške proze. Plemiška družina se je v njegovih poznih najstniških letih morala izseliti iz Rusije, a angleško, kot sam pravi, se je v otroštvu naučil brati še pred ruščino. Kot poudarja dr. Lev Kreft, je Rus pisal v vrhunski, svojski angleščini, za katero so, kot sam pravi v knjigi, tudi angleški lektorji na koncu morali priznati, da ima svojo logiko. Podatek, da se je prevajanja otepal tudi znani prevajalec Branko Gradišnik, pa veliko pove o zahtevnosti. “Nabokov me je spravil na kolena,” pravi Biščakova in priznava, da je bilo prevajanje vse prej kot prijetno: “Spraševala sem se, ali ga bom uspela prevesti na zadovoljivi ravni, pa tudi ali je smiselno to v življenju še početi.” Bil je imeniten poznavalec metuljev in že od rane mladosti si je zelo prizadeval, da bi se ena vrsta imenovala po njem, kar opisuje tudi v knjigi. Bil je pa tudi sestavljalec križank in svetovni mojster v reševanju šahovskih problemov. “Kot pisec je prepričan, da je dober bralec tisti, ki bere s slovarjem, angleščina pa ima grozljivo širok besedni korpus in on je uporabljal še veliko zelo učenih besed. Lep primer je ta: ko je ob rojstvu sina opisoval njegovo kožico, ni dejal, da je pobožal njegovo kožico, ampak njegovo epidermalno tkivo.”

Kreft ob tem nakaže, da je Warholov zapis na videz bolj površinski, njegova pisava je zlasti ob Nabokovu videti kot površinski govor, ameriško newyorško površen, a obenem poudarja, da Warhol namerno skuša ustvariti vtis površnosti, saj se tudi on nekako skriva.“Ko začne prevajalec brati same proste stavke in je stvar videti zelo enostavna, reče: ups!”svojo povsem drugačno prevajalsko druženje z Warholom opisuje Lili Potpara. “Videti je enostavno, a ni. Tvoriti preprosti slog, ki je obenem še nekoliko samoironičen, je kar zabavno. A sem ob prevajanju precej uživala, se tudi na glas smejala in se večkrat zamislila nad pop ikono.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ

Več preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.


Najbolj brano