Vse bliže sporazumu o obvladovanju prihodnjih pandemij
Članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so po maratonskih pogajanjih vse bliže sporazumu o obvladovanju prihodnjih pandemij, vendar morajo uskladiti še nekatera stališča, med drugim glede izmenjave tehnologij z državami v razvoju. Sporazum naj bi dokončno sprejeli maja.
Države v razvoju so želele v sporazum jasno zapisati obveznost o
izmenjavi tehnologij za proizvodnjo zdravil in cepiv. Foto: Leo Caharija
ŽENEVA
> “Načelno smo se dogovorili, končno različico pa bodo morale odobriti še vse države članice,” je minulo soboto dejala sopredsedujoča pogajalski skupini Anne-Claire Amprou, ki je hkrati tudi francoska veleposlanica za svetovno zdravje.
Po njenih besedah se bodo predstavniki članic WHO znova sestali v torek v Ženevi in do konca oblikovali besedilo prelomnega sporazuma o preprečevanju novih pandemij, pripravljenosti in odzivanju nanje.
V državah v razvoju so še vedno živi spomini na bogate države, ki so zase kopičile cepiva, medtem ko so revnejše med pandemijo covida-19 ostale brez njih.
Razprava je trajala skoraj 24 ur
Amprou je “načelno strinjanje” z besedilom sporazuma potrdila po maratonski razpravi, ki je trajala skoraj 24 ur.
“To je zelo dober signal. Ste del zgodovine v nastajanju. To je dobro darilo našim otrokom in vnukom,” je delegatom ob zaključku sporočil generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki je prav tako vso noč prisostvoval razpravi.
Besedilo sporazuma bodo članice WHO morale dokončno potrditi z glasovanjem na Svetovni zdravstveni skupščini, ki bo konec maja v Ženevi.
Nesporazumi med članicami WHO so se sicer pojavljali zlasti pri vprašanju dostopa do zdravil in drugih izdelkov za boj proti pandemijam, kot so cepiva.
Obveznost o izmenjavi tehnologij za proizvodnjo zdravil in cepiv
Države v razvoju so v tej luči želele v sporazum jasno zapisati obveznost o izmenjavi tehnologij za proizvodnjo zdravil in cepiv, s čimer bi si zagotovile, da lahko po potrebi okrepijo proizvodnjo v svojih regijah in ne čakajo v vrsti. Nekatere razvite države, zlasti v Evropi, so bile glede tega bolj zadržane.
V državah v razvoju so namreč še vedno živi spomini na bogate države, ki so zase kopičile cepiva, medtem ko so revnejše med pandemijo covida-19 ostale brez njih.