Telesna vadba je pomembna za bolnike s Parkinsonovo boleznijo

Že pred svetovnim dnevom Parkinsonove bolezni je društvo Trepetlika -društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami - skupaj z nevrologi izpostavilo izzive obravnave Parkinsonove bolezni v Sloveniji. Posebno pozornost so namenili prepoznavanju napredovanja bolezni in pravočasni napotitvi bolnikov v centre za motnje gibanja, kar je po mnenju strokovnjakov eden večjih izzivov sodobne obravnave.

Vzroka ne poznamo

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča, degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo. Glavna značilnost te bolezni je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, zaradi česar v možganih primanjkuje dopamina. Gre za vrsto progresivnega stanja, kar pomeni, da se simptomi pojavljajo postopoma in počasi slabšajo, saj se možgani sčasoma vse bolj poškodujejo, pojasnjujejo v Trepetliki.

Dve glavni skupini simptomov sta “motorični” simptomi, ki vplivajo na gibanje, kot so tresenje, mišična okorelost in počasnost gibanja, in “nemotorični” simptomi, kot so bolečina, tesnoba in depresija.

Po besedah predsednika društva, nevrologa dr. Zvezdana Pirtoška, še ne vemo zagotovo, kaj povzroča Parkinsonovo bolezen, najverjetneje pa gre za kombinacijo naše genetike in okoljskih dejavnikov. Podrobnosti o tem, kateri geni so zagotovo vpleteni in kateri so vsi potencialni okoljski dejavniki, ostajajo neznane. “Potek bolezni se sicer lahko precej razlikuje od posameznika do posameznika, ampak vsem je skupno to, da bolezen, vsaj ko nastopi, povzroča težave z gibljivostjo, kot so tresavica, okornost, upočasnjenost, motnje hoje.”

Pomembno je zgodnje
odkrivanje bolezni

Za Parkinsonovo bolezen sicer ni zdravila, vendar je mogoče kakovost življenja izboljšati z različnimi zdravili, operacijami, spremembami življenjskega sloga, predvsem z rednim gibanjem.

Zdravila za blaženje motoričnih znakov vsaj v začetnih fazah bolnikom zelo dobro pomagajo. Tudi v napredovalnih fazah Parkinsonove bolezni je po navedbah dr. Pirtovška že precej različnih možnosti, ki jih lahko ponudijo bolnikom. Kot poudarja, pri tej bolezni pomembno vlogo igrata genetika in okolje. “Jaz lahko bolniku predpišem zdravila, a družba ne omogoča, da bi ljudje živeli brez stresa,” je dodal.

Nevrologinja Maja Trošt, sicer vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana meni, da imamo učinkovita zdravila, ki lahko izboljšajo kakovost življenja bolnikov s Parkinsovo boleznijo, zato je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni. “Družinski zdravniki so večinoma kar vešči prepoznavanj motenj gibanja. Takšno osebo nato napotijo naprej k nevrologu,” je pojasnila. Opozorila je, da jim čakalne dobe določajo obseg dela, na njeni kliniki se za prvi pregled pri nevrologu čaka približno šest mesecev. Veseli jo, da je bolnikom na voljo tudi skupinska vadba v zdraviliščih, a vse to je po njenem mnenju premalo, ker bi takšno vodeno telovadbo potrebovali vsak teden v svojem okolju, v svojem zdravstvenem domu na strokoven način.

Za izboljšanje počutja in prepoznavanje različnih faz te bolezni je na spletni strani društva na voljo vprašalnik v slovenščini za samooceno.

Pomembna
je podpora svojcev

Medicinska sestra Lidija Ocepek z nevrološke klinike je poudarila, da je Parkinsonova bolezen zelo dinamična in jo bolnik včasih težko razume. Zato je po njenih besedah zelo pomemben socialni vidik, medsebojno druženje in podpora svojcev.

Kakšne cilje si kot fizioterapevtka postavlja pri obravnavi bolnika s Parkinsonovo boleznijo, je opisala Tina Štrumelj z nevrološke klinike. “Predvsem želim izboljšati ravnotežje, pastoralno kontrolo te vzravnalne reakcije, da zmanjšamo možnost padcev,” je poudarila. Vadba je pomembna ne samo v smislu motorike, ampak tudi za možgane in mišice, je dodala.

Do leta 2050
dvakrat več bolnikov

Po vsem svetu s to boleznijo živi približno deset milijonov ljudi. Ker je to najhitreje rastoča nevrološka bolezen na svetu, naj bi se to število do leta 2050 podvojilo. Bolezen prizadene ljudi vseh ras in kultur. Večina, ki zboli za to boleznijo, je starejših od 60 let, eden od desetih pa je mlajši od 50 let. Prizadene nekoliko več moških kot žensk.

Društvo Trepetlika povezuje ljudi, ki se soočajo s podobnimi izzivi, si med seboj pomagajo, delijo izkušnje in nudijo podporo na poti do boljšega počutja. Društvo nudi podporo in razumevanje, druženje in medsebojno pomoč, predavanja in delavnice, telesno vadbo in aktivnosti ter informacije za bolnike in svojce. • STA, pv