Ste opazili, da vam peša voh? Krepite ga z okušanjem različne hrane.

Ali je vaš voh še v dobri kondiciji, lahko preveri osebni zdravnik s preprostim testom, denimo z vohanjem alkoholnih paličic, s čimer oceni, kako intenzivno še zaznavate oster vonj. Druga možnost je test z različnimi vonji na listkih ali vohalnih ploščicah, pri katerem z zavezanimi očmi in vsako nosnico posebej prepoznavate vonje, na primer vrtnico, cimet, pico ali bencin.

Nekaj podobnega lahko občasno preverite tudi doma. Pomislite, ali še zaznate vonj sveže pečenega peciva, kave, kreme za obraz, pokošene trave ali dišeče smrečice v avtu. Če opazite, da se vam je voh nenadoma poslabšal, da se težava stopnjuje ali da jo spremljajo še drugi simptomi, je smiselno obiskati zdravnika.

Sami lahko preverite, v kakšni kondiciji je vaš voh.

Foto: Pexels

Vzrok je lahko tudi zdravstvena težava

Pešanje voha ni vedno le posledica staranja. Včasih ga povzročajo zamašen nos, prehlad, vnetje sinusov, alergije, polipi, okužbe ušes ali nekatere druge zdravstvene težave. V takih primerih je rešitev pogosto povezana z zdravljenjem osnovnega vzroka.

Zdravnik lahko denimo predpiše nosno razpršilo, zdravljenje okužbe ali zdravila proti alergijam. V nekaterih primerih se omenjajo tudi cinkova dopolnila ali vitamin A, vendar jih nikar ne jemljite na lastno pest. Zlasti vitamin A je v previsokih odmerkih lahko škodljiv, zato mora biti uporaba premišljena in dogovorjena s strokovnjakom.

Nosu in možganom ponudimo čim več različnih vonjav - med pripravo hrane zelišča podrgnemo med prsti, povohamo sveže narezano limono, cimet, meto, baziliko ali rožmarin ter se zavestno osredotočimo na vonj.

Foto: Pexels

Krepimo dražljaje za vohanje

Čeprav voha ni vedno mogoče popolnoma povrniti, ga lahko v vsakdanjem življenju spodbujamo. Pomembno je, da nosu in možganom ponujamo čim več različnih vonjav. To lahko storimo že med pripravo hrane: zelišča podrgnemo med prsti, povohamo sveže narezano limono, cimet, meto, baziliko ali rožmarin ter se zavestno osredotočimo na vonj.

Takšno “urjenje” voha je preprosto, a zahteva nekaj doslednosti. Ne gre za hitro rešitev, temveč za postopno spodbujanje čutil. Pri tem je pomembno, da vonjev ne zaznavamo mimogrede, ampak se za nekaj trenutkov ustavimo in jih poskusimo prepoznati.

Hrana naj bo bolj raznolika

Ker sta voh in okus tesno povezana, je dobro dražljaje krepiti tudi pri jedi. Izbirajmo živila z izrazitejšim okusom in vonjem ter jih kombinirajmo z zelišči, začimbami, limoninim ali pomarančnim sokom. Jed lahko poživijo čili, ingver, česen, poper, bazilika, peteršilj, meta ali kisle note, vendar z ostrimi začimbami ne pretiravajmo, če nam dražijo želodec.

Pomaga tudi raznolikost tekstur. Če okus ni več tako izrazit, lahko jed postane zanimivejša zaradi hrustljavosti, kremnosti, toplote ali svežine. Juhi lahko dodamo nekaj praženih semen, solati sveža zelišča, navadnemu jogurtu pa sadje, cimet ali oreške.

Topla jed bolj zadiši

Jedi postrezimo tople, kadar je to primerno, saj toplota okrepi vonjave in s tem tudi doživljanje okusa. Pred obedom naj se po prostoru razširijo prijetne vonjave hrane, saj lahko že te spodbudijo tek. Hrano žvečimo počasi, saj se tako sprosti več arom, obenem pa imamo več časa, da okus zaznamo.

Pri jedi se vzravnajmo, saj lahko že položaj telesa vpliva na to, kako dobro zaznavamo vonjave. Izogibajmo se zelo vroči kavi, čaju ali juhi, saj lahko previsoka temperatura draži sluznico in poškoduje občutljive okušalne brbončice.

Tudi videz hrane šteje

Ko voh in okus oslabita, postane pomembno tudi vse, kar hrano spremlja. Lepo pogrnjena miza, urejen krožnik, barvita živila in mirno okolje lahko izboljšajo doživetje obroka. Z mize odstranimo odvečne predmete, hrano postrezimo na lepih krožnikih, poskrbimo za prijetno svetlobo, po želji prižgimo svečo ali predvajajmo umirjeno glasbo.

Morda se zdi nepomembno, a pri slabšem vohu hrana ne deluje več enako vabljivo kot prej. Zato lahko prav drobni dodatki, od vonja zelišč do urejenega krožnika, pomagajo, da obrok znova postane prijetnejši in bolj poln.