Zarote molka o koristnosti prehranskih vlaknin

Nisem zasledil, da bi v številnih javnih nastopih kdo od nutricionistov ali zdravnikov spregovoril o pomenu in koristnosti prehranskih vlaknin. Morda le nisem imel sreče, a iskanje po medijih in spletu, tudi s pomočjo umetne inteligence, ni prineslo pozitivnih rezultatov. Zakaj domači znanstveniki in strokovnjaki molčijo o vlakninah? Ker so nepomembne? Ker nobena hrana živalskega izvora, ki je deležna obilne strokovne, državne in medijske promocije, ne vsebuje prehranskih vlaknin? V slovenski raziskavi so ugotovili, da je vnos prehranskih vlaknin nezadosten kar pri 91 odstotkih mladostnikov in 90 odstotkih odraslih ter 84 odstotkih starejših odraslih. Povprečni dnevni vnosi prehranskih vlaknin so v vseh populacijskih skupinah bistveno nižji od priporočenih 30 gramov - pri starejših odraslih 22 g, pri odraslih 21 g, pri mladostnikih pa le 20 g. Videti je, da med priporočenimi 30 grami in dejansko zaužitimi 20 grami niti ni velike razlike, čeprav gre za 33-odstotno razliko, kar predstavlja razlog za skrb. Ob upoštevanju novejših, verodostojnejših priporočil, ki se gibljejo od 40 do 70 g vlaknin dnevno, šele spoznamo, za kako resno odstopanje gre.