Zakaj vrtnine cvetijo, plodov pa ni in ni

Kako nastane plod? Cvetenje je res nujno, da je sploh možnost, da imamo plodove, seveda pa ni nujno, da bodo ti nastali. Za plod sta v 90 odstotkih primerov potrebna najprej cvet (moški in ženski cvetni organi), opraševalci in ustrezne vremenske razmere. Cvet je lahko dvospolen, en cvet ima pestič, plodnico in prašnike. Lahko je enospolen, ima samo ženske ali samo moške dele cveta. Pri tem pa so lahko na eni rastlini samo moški cvetovi, na drugi pa samo ženski (lep primer med vrtninami sta špargelj in špinača, najbolj znan pa zagotovo kivi). Rečemo jim dvodomne rastline. Enodomne rastline pa so tiste, ki imajo ženske in moške cvetove ločene, a na eni rastlini; najbolj znane so bučevke, bučke, buče, lubenice, melone …

Plod nastane, ko se združijo moške in ženske spolne celice, kakor pri vseh živih bitjih. Pri rastlinah so moški organi prašniki, moške celice pa cvetni prah. Ženski spolni organ je pestič, sestavljen iz brazde, s posebno cevko (vratom pestiča) je povezana s plodnico. Zagotoviti moramo torej, da pride cvetni prah na brazdo pestiča. To je šele oprašitev. Tudi oprašitev ne zagotavlja vedno plodu. Cvetni prah mora “kaliti”, dednina se po vratu pestiča spusti do plodnice, kjer jo čakajo jajčne celice. Zdaj nastane oploditev, ta pa že skoraj zagotavlja plod.