Z biciklom od glave do riti naše male kokoši

Ideja o kolesarjenju od Murske Sobote do Nove Gorice, kar na zemljevidu Slovenije, ki spominja na kokoš, predstavlja pot od glave do riti kokodakajoče domače živali, je zorela nekaj časa. V začetku avgusta, sedem ur po štartu z novogoriške železniške postaje, ob pol enih, ko je sonce neusmiljeno žgalo, se je vlak ustavil v glavnem mestu Prekmurja, kjer je vladala prava siesta. Ulice prazne. Zajahal sem 14 let staro kolo, ki ima za seboj že marsikatero kolesarsko turo. Osedlano je bilo s še starejšo, dvajset let staro kolesarsko torbo, ki je potovala že na prtljažniku prejšnjega bicikla, v minulem tisočletju.

V turistično informacijskem centru sta dekleti izbuljili oči, ko me je zanimalo, ali je bolje, da se po kolesarski poti ob Muri podam po levem ali desnem bregu. Kasneje se je izkazalo, da urejene in označene kolesarske poti ob Muri, kot bi človek pričakoval na podlagi informacij na spletu, sploh ni. Na internetu je res označenih nekaj poti, v naravi pa so to le manj prometne lokalne cestice. Na turo po Sloveniji se nisem pripravljal, kot če bi šel kam v tujino. “Saj sem doma, oštja,” sem razmišljal. Pričakovanja o tem, da bom vozil po makadamu skozi neokrnjeno naravo tik ob reki, se tako niso uresničila oziroma so se le delno, ko sem imel asfaltne podlage dovolj in sem v Gornji Bistrici zavil v “šumo” in proti brodu na Muri, ki mi ga je omenila mladenka v manjšem naselju, ena od množice ljudi, ki sem jih med kolesarjenjem ustavil, nagovoril in prosil za napotek, informacijo. To, kar mladi danes rešijo s pomočjo spleta, GPS navigacije …