Vreme je nagajalo, oljkarska letina bo pičla
Vsaka oljkarska letina ima svoje posebnosti, ki pa so močno odvisne od vpliva vseh dejavnikov predhodnih let. Zadnja leta se pričenja z obiranjem oljk zelo zgodaj in lansko leto so prve oljarne pričele z delom že okoli 20. septembra. V oljarne so se zapodili pridelovalci, ki ne sprašujejo oljarjev zgolj to, koliko “hitavajo”, ampak želijo ponuditi potrošniku sveža in aromatična olja, ki bodo stabilna vsaj 18 mesecev.
Zakaj smo še pred 20 leti obirali v mesecu novembru in decembru, zdaj pa že v mesecu septembru? Razlogov je veliko in so povezani. Velik vpliv imajo klimatske spremembe (mile zime, pogosti sušni stresi, vdori hladnega zraka), povečan pojav škodljivcev in bolezni ter zmanjšan obseg dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev ter spremenjeni agrotehnični ukrepi.
Kako bo letos?
Pridelka bo letos znatno manj, v večini primerov bo zaradi slabe obloženosti dreves dozorevanje hitrejše, zato se je potrebno pripraviti na zgodnejše obiranje in pogosto pregledovati stanje dozorelosti in poškodovanosti plodov v svojih oljčnikih. V Poskusnem centru za oljkarstvo so v okviru javne službe iz oljkarstva že pričeli s spremljanjem oljevitosti, v tednu dni so se vrednosti oljevitosti analiziranih vzorcev precej povečale, zato je v lastnem oljčniku nujno slediti dozorevanju plodov in pregledu poškodovanosti plodov tako zaradi oljčne muhe kot tudi drugih škodljivcev. Naj pridelovalcev ne zavede, da je za letošnjo letino značilna nižja populacija oljčne muhe, saj je lahko zaradi zmanjšanega števila plodov poškodovanost večja, količina predelanega olja pa manjša in kakovost slabša.
Brezplačne analize oljčnega olja
Tudi v letošnjem letu lahko v okviru javne službe iz oljkarstva, ki jo izvaja Inštitut za oljkarstvo pri ZRS Koper, preverite kakovost vašega olja z oddajo vzorca v oljarnah. Pogoji za brezplačno analizo so: pridelovalec mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev, pridelati vsaj 150 litrov oljčnega olja in podpisati izjavo, da bo pridelek priglasil na pristojno upravno enoto najkasneje do 15. februarja 2022.
Kaj še lahko storimo za kakovostno oljčno olje?
Pravočasno se je treba pripraviti na obiranje, očistiti embalažo za transport olja iz oljarne kot tudi skladiščne posode. Priporočljivi so inox sodi, žal pa še vedno veliko pridelovalcev prinese v oljarno umazano plastično embalažo. Za pridobivanje kakovostnega olja je zelo pomembno, da preprečimo ogrevanje in poškodbo plodov pred predelavo. Zagotoviti moramo čim večjo zračnost shranjenih plodov s primernimi zaboji. Plodovi, ki se hranijo v kupih, nepropustnih vrečah in posodah, se hitro ogrejejo in poškodujejo. V takih pogojih so plodovi v zelo kratkem času podvrženi fermentacijskim procesom.
Posledice nečiste embalaže se takoj kažejo v senzoričnih napakah, saj se olje zelo hitro navzema vonjav po usedlinah (fermentaciji), po plesnivem (embalaža skladiščena v zaprtih in zatohlih prostorih) ali pa po vonjavah predhodno embaliranih materialov (tekoča lepila, nafta ...). Tržni normativi taka olja uvrščajo v nižjo kakovostno kategorijo (deviško oljčno olje), če pa so napake intenzivne, morajo taka olja v rafinacijo oziroma ne smejo na trg. Priporočila za transport olja: v čim krajšem času pripeljati olje iz oljarne do primernega skladiščnega prostora, olje zaščititi pred viri svetlobe in toplote ter oksidacijo. Priporoča se transport v inox posodah, filtracijo ter čim hitrejši pretok.
Če oljka v prvih razvojnih fazah doživi stres zaradi okoljskih dejavnikov, lahko pride do intenzivnega trebljenja plodičev.
Zelo pomembno je, da pri pretakanju ni opaznih usedlin. Olje z usedlinami ni priporočljivo stekleničiti za trg.
Blaženje vplivov podnebnih sprememb
Če ne bomo blažili vplivov klimatskih sprememb v pridelavi oljk, se bodo oljke same prilagajale s trebljenjem plodov. Na podlagi projekcije podnebnih sprememb se bodo tveganja v pridelavi oljk in oljčnega olja povečala, kar bo lahko ogrozilo ekonomsko stabilnost oljkarske panoge. To pa je lahko eden izmed največjih povodov za opuščanje tradicionalne pridelave oljk z uničujočimi socialno-ekonomskimi (zmanjšanje dohodka in zaposlenosti v obrobnih oziroma oddaljenih ruralnih regijah) in okoljskimi posledicami (erozija tal, spremembe kmetijske krajine, zmanjšanje biotske raznovrstnosti …).
O avtoricah
Dr. Maja Podgornik in dr. Milena Bučar Miklavčič sta strokovnjakinji za oljkarstvo. Maja Podgornik je predstojnica Inštittuta za oljkarstvo ZRS Koper, Bučar Miklavčičeva pa vodilna strokovnjakinja za analitiko oljčnih olj in vodja nacionalnega panela za senzorično ocenjevanje deviških oljčnih olj.
V Sloveniji že beležimo podnebne spremembe, ki se odražajo zlasti v povišani povprečni temperaturi zraka, manjši količini padavin na zahodu države in vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki. Ekstremni vremenski dogodki, kot so pogosti vročinski valovi, suša, toča, pozeba in vremensko pogojeni bolezni in škodljivci, v zadnjih letih že terjajo svoj davek tudi v pridelavi oljk.
Očitni kazalec podnebnih sprememb so tudi spremembe v času pojavljanja fenoloških faz rastline in njihovega trajanja, ki se v zadnjih letih pri oljki odražajo v krajših razvojnih fazah (denimo. krajši čas cvetenja) in krajšanju celotne rastne dobe. Velik vpliv na čas nastopa fenološke faze imata tako temperatura zraka kot količina padavin.
Temperaturni stres
V letu 2021 so izjemno visoke temperature v februarju in marcu spodbudile zgodnji vstop oljk v vegetacijo. Tako smo že konec marca zabeležili začetek razvoja cvetnih brstov, ki pa je bil zaradi izrazitega mraza v začetku aprila, ko so se 6. in 7. aprila 2021 po vsej Evropi temperature občutno spustile, prekinjen. Ponoven temperaturni stres so oljke doživele v času cvetenja pri prehodu iz dalj časa trajajočega hladnega vremena (deževen in hladen maj) v vročinski val. Če oljka v prvih razvojnih fazah doživi stres zaradi okoljskih dejavnikov, lahko pride do intenzivnega trebljenja plodičev. Trebljenje plodičev v prvi fazi razvoja plodov, za katero je značilna hitra delitev celic in pospešena rast embria (semena), je naraven pojav, ki se praviloma zaključi s trdenjem koščice. Z naravnim trebljenjem oljka skuša obdržati najboljše plodove in na ta način zmanjšati tveganje izgube semena zaradi napada škodljivcev ali bolezni oz. nepredvidenih meteoroloških pojavov, hkrati pa uravnotežiti rodnost posameznega drevesa v danih rastnih pogojih.
Poleg temperaturnega stresa, je oljko v letu 2021 obremenil tudi sušni stres, ki se je intenzivneje pojavil v mesecu avgustu in se nadaljeval v prvo polovico septembra. Sušni stres je imel negativni vpliv na akumulacijo olja, končno velikost plodov ter manjše in slabše razmerje med mesom in koščico. Zaradi manjšega števila plodov, ki je posledica intenzivnega trebljenja plodičev v prvi fazi razvoja plodov in sušnega stresa v času akumulacije olja, so oljke začele s prisilnim predčasnim dozorevanjem. Nekoliko drugačen scenarij poteka v namakanih oljčnikih, kjer oljke niso podlegle primanjkljaju vode v tleh, počasneje dozorevajo in bodo pridelale večje količine olja.
Namakanih oljčnikov je premalo
Kljub pozitivnemu učinku namakanja oljk na kakovost in količino pridelka, se slovenski pridelovalci oljk zaradi omejenih vodnih virov, zapletenih postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za namakanje, pomanjkanja znanja in izkušenj ter bojazni o ekonomski neupravičenosti, le redko odločijo za postavitev namakalnih sistemov. V Sloveniji se trenutno po podatkih Registra kmetijskih gospodarstev namaka 74 oljčnikov (skupaj 28,3 hektarja), kar predstavlja dober odstotek kmetijskih zemljišč, zasajenih z oljkami (2.389 hektarjev). Razvoj namakanja bi za slovensko oljkarstvo utegnil postati strateškega pomena, saj lahko z dodajanjem vode izboljšamo kondicijo dreves ter tako povečamo odpornost oljk na različne vrste stresa. Hkrati z dodajanjem vode izboljšamo sprejem mineralnih hranil iz tal, izboljšamo rast poganjkov in povečamo število cvetnih brstov za naslednje leto, povečamo pridelek na enoto površine, zmanjšamo izmenično rodnost, zagotovimo zgodnejši vstop mladih oljčnikov v rodnost, vplivamo na kakovost pridelka ter tako zagotovimo učinkovitost in konkurenčnost pridelave oljčnega olja. Zato oljkarje pozivamo, da se z agrotehničnimi ukrepi in inovativnimi orodji čim bolje oborožijo proti ekstremnim vremenskim dogodkom, saj so ti že postali stalnica v pridelavi oljk. Če ne bomo blažili vplivov klimatskih sprememb v pridelavi oljk, se bodo oljke same prilagajale na vplive podnebnih spremembe s trebljenjem plodov na ta način iskale pravo ravnotežje med rodnostjo in danimi rastnimi pogoji.
Dr. Maja Podgornik, dr. Milena Bučar Miklavčič (Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper)
