“Velikonočnih običajev se ne da kupiti v trgovini”

Velika noč je praznik zmage življenja nad smrtjo, dobrega nad zlim. Ker sovpada s pomladnim prebujanjem narave, je tudi ljudski praznik pomladi, simbol večnega življenjskega cikla življenja in smrti, obenem pa tudi najpomembnejši krščanski praznik. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja, saj verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

“Vsa ljudska simbolika, ki se je izoblikovala okrog tega praznika, je izredno bogata, zato se jo v naši družini trudimo ohranjati,” pravi poznavalec ter ljubiteljski raziskovalec ljudskih običajev in lokalne zgodovine Primož Rojc z Dolnjega Zemona na Bistriškem, ki običaje in tradicijo ohranja tudi v svojem vsakdanjem življenju, prenaša pa jih tudi na svoje štiri otroke. Čeprav v današnjih, modernih časih “instant praznikov” to ni najlažje, je pa morda prav zato še toliko bolj pomembno in potrebno, poudarja. “Žalosti me, ko vidim, kako se starši raje ukvarjajo s svojim telefonom, kot da bi si vzeli čas in se na praznovanje pripravili skupaj s svojimi otroki. Otroci v tem res uživajo,” pravi. V Rojčevi družini je bila priprava na praznovanje velike noči, tudi prek različnih krščanskih in ljudskih običajev, vedno del družinske tradicije. “Na ta način praznik dobi globlji pomen, hkrati pa ga približamo tudi otrokom in jim ga naredimo bolj zanimivega,” smisel ohranjanja tradicije utemeljuje Rojc.