Turistični semanji dnevi
Še danes bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani jubilejni, 30. sejem Alpe Adria, ob njegovem robu pa, kot običajno, tudi specializirani gostinski sejem Gast Expo. V minulih dneh je bil sejem živahno srečevališče številnih, ki delujejo v turizmu, vključno s številnimi srednješolci, ki so na prvi sejemski dan s turistično tržnico zaključili festival Več znanja za več turizma. Sicer pa je bila otvoritev v znamenju morja, saj jo je zaznamovala podelitev regionalne nagrade Jakob, ki jo organizatorji sejma podeljujejo že devet let. Za inovativno turistično doživetje Nepozabni dan v ribogojnici Fonda, jo je prejela Irena Fonda iz Lucije.
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je že več desetletij pomembno sejemsko prizorišče, v zadnjem času pa tudi prireditveni in kongresni center. Razstavišče na strateškem koncu naše prestolnice, na začetku Bežigrada v bližini mestnega središča in železniške postaje, je precej živahnejše kot kakšno desetletje nazaj, tudi njegova podoba je osvežena, vseeno pa je težko skriti, da gre v precejšnji meri za objekte iz nekih drugih časov.
Na sejmišču je bilo minule dni zelo živahno. Ko se je obiskovalec premikal iz nadstropja v nadstropje, iz dvorane v dvorano, je odstiral različne plati turizma. Od povsem klasičnih predstavitev s prospekti in pojasnili, do bolj dinamičnih, podprtih z novimi tehnologijami, in takšnih, ki zajamejo vse čute z brezčasno ponudbo in vabilom v svoje kraje, kot so denimo prleške gibanice, štruklji ali istrske klobase, ki jih je ponujal Luka Pucer s turistične kmetije Tonin iz Puč. Pucer, ki je vsako leto v Ljubljani, je povabil tudi na tradicionalno klobasjado, ki jo pri njih pripravljajo na predvečer kulturnega praznika in na kateri pričakuje več kot 30 pridelovalcev z vsaj toliko vzorci klobas iz vse Istre.
Gastronomija je velik potencial v našem konceptu petzvezdičnih doživetij.”
Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka
Jakob za Ireno Fonda
V več manjših dvoranah razstavišča so se vrstile predstavitve in pogovori, zelo vsebinska je bila že uvodna svečanost, na kateri so Ireni Fonda iz ribogojnice v Seči podelili letošnjega Jakoba, regionalno priznanje za inovativne dosežke v turizmu. S sodelavci ga je prejela za Nepozabni dan v ribogojnici Fonda, turistično doživetje, s katerim so za naše kraje, uživanje rib, bolj pozoren odnos do narave in še za kaj očarali že ogromno obiskovalcev njihove ribogojnice na pragu Sečoveljskih solin.
Na otvoritvi je prva dama slovenskega turizma, državna sekretarka Eva Štravs Podlogar, povedala, da je bilo v minulih letih v slovenskem turizmu veliko narejenega, a da je še ogromno izzivov. Ključni so temeljni cilji, zapisani v ambiciozni strategiji turističnega razvoja o pet milijonih prihodov turistov, vsaj 16 milijonih nočitev, štirih milijardah prihodkov in 12.000 novih delovnih mestih v turizmu. “S pet milijoni prihodov in 15 milijoni nočitev, kolikor jih bo po oceni v lanskem letu, se ciljem na tem področju približujemo, tudi dodana vrednost je višja pri 2,5 milijardi evrov prihodkov, a štiri milijarde ostajajo velikanski izziv do leta 2021,” je poudarila.
“Naša naloga med drugim je, da ljudi osveščamo, da bi bolje razumeli turizem.”
Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije
Petzvezdična doživetja
Državna sekretarka Eva Štravs Podlogar je bila med sogovorniki novinarke Marjane Grčman tudi na pogovoru o Sloveniji kot gastronomski destinaciji. Gre za pomembno temo, saj bo Slovenska turistična organizacija (STO) v letih 2020 in 2021 gastronomijo postavila v središče promocije, kar bo kronano z dogodki v letu 2021, ko bo Slovenija nosilka naslova Evropska gastronomska regija, v drugem delu tistega leta pa tudi predsedujoča EU. Maja Pak, direktorica STO, je poudarila, da je gastronomija eden od desetih ključnih turističnih produktov v Sloveniji, usmerjena je, kar se sklada s koncepti, k zahtevnejšim gostom, kuharski mojstri in vinarji pa so naredili mednarodni preboj. Napovedala je skorajšnjo objavo akcijskega načrta za promocijo slovenske gastronomije, ki predvideva vključitev gastronomije v vsa promocijska orodja za skupni cilj, čim boljše pozicioniranje Slovenije na tem področju. “Vse skupaj vodi k temu, da bi bili prepoznani kot vrhunska gastronomska destinacija. Gastronomija je velik potencial v našem konceptu petzvezdičnih doživetij,” je še povedala. Štravs Podlogarjeva se je dotaknila pomembne teme, spodbujanja mladih za gostinske in turistične poklice. Delodajalcem je sporočila, da se morajo zavedati, da je njihov uspeh odvisen od predanosti in učinkovitosti zaposlenih, mladi pa morajo ob pričakovanem dobrem plačilu zaznati tudi karierni izziv. Ker se s pomanjkanjem delovne sile v hitro rastoči turistični panogi srečujejo v vsej Evropi, državna sekretarka meni, da bodo potrebni skupni napori za animacijo mladih za ustrezno izobraževanje.
Kuharski mojster Luka Košir iz Šentjošta nad Horjulom v zaledju Ljubljane je poudaril, da je potrebno veliko delati za čim boljše sestavine pri kuhi, torej negovati odnose s kmeti in drugimi dobavitelji. Mladim, ki so bili v večini med poslušalstvom, pa je sporočil, da kuharske kariere ni mogoče graditi na preskok in da je treba najprej znati dobro skuhati žgance, šele potem pridejo na vrsto penice.
“V Ljubljani gastronomijo razumemo kot del kulture. Pomembno je, da imajo jedi, ki jih pomagamo promovirati, zgodbo, obenem pa spodbujamo zeleno verigo,” pa je poudarila Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. “Osnove imamo zelo dobre, morda nam manjka še kakšna mednarodno prepoznavna restavracija,” je dodala. Za prepoznavnost so pomembni tudi gastronomski vodniki, na pogovoru je metodologijo za ocenjevanje za The Slovenia Restaurant Awards predstavil njegov pobudnik Niko Slavnič. Iz publike se je oglasil Gorazd Skrt, dolgoletni predstavnik slovenskega turizma v Italiji, ki je poudaril, da je za italijanske goste, ki so znani dobrojedci, nadvse pomembno, da jim znamo pojasniti, kaj jim ponujamo, da imajo jedi zgodbe.
Več znanja za več turizma
Prvi dan januarskega turističnega sejma je bil obenem zadnji dan akcije Več znanja za več turizma. V njej so v letošnjem šolskem letu srednješolci oblikovali spominke, ki so jih opredelili v posebni nalogi, posneli so promocijski spot, na sejmu oziroma tržnici pa so jih pred budnimi očmi ocenjevalne komisije predstavili še obiskovalcem, kar je bilo svojevrstna galerija kreativnosti in iznajdljivosti. Predstavilo se je kar 350 dijakov iz več kot 40 srednjih šol, ob slovenskih so se predstavili še srednješolci iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Italije in Portugalske. V skupnem seštevku so najvišjo oceno prejeli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Ljubljane za spominek Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka, drugo pa četrtošolke Dea Kolenc, Fiona Colugnati, Sindi Krajnc in njihov sošolec Patrik Provenza iz srednje šole v Izoli z nalogo Casanova Isolana, ki so prejeli najvišjo oceno za svojo pisno nalogo oziroma koncept spominka. Casanova Isolana je maketa batane, tradicionalnega istrskega čolna, v katero je položena steklenica izolskega refoška (prispevali so jo izolski vinarji Zaro). S Casanovo, znamenitim beneškim pustolovcem, je Izola povezana prav prek refoška, ki naj bi ga pil, ko je bil v beneškem zaporu.
Primorske barve v Ljubljani so branili tudi dijaki ŠC Srečka Kosovela iz Sežane, na kateri že 15 let skrbijo za tovrstno promocijo Krasa in tamkajšnjega turizma. Letos so prišli s kar tremi inovativnimi turističnimi proizvodi: prvi je Kraški skriti zaklad, soba pobega v galeriji Avgusta Černigoja v Lipici, drugi eKONStrukcija, aplikacijo za mobilne telefone po Kosovelovi Sežani in tretji Kraška pot stoletnih trt, proizvod, s katerim turisti ob pokušinah spoznavajo zgodbe treh najstarejših trt na Krasu. “V naši organizaciji veliko delamo na spodbujanju turističnih aktivnostih pri mladih. Naša naloga med drugim je, da ljudi osveščamo, da bi bolje razumeli turizem,” pa je poudaril Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki prireja Več znanja za več turizma.
Ob robu sejma Alpe Adria je potekal še specializirani gostinski sejem Gast Expo, ki ga prireja družba Primorski sejem iz Kopra, prvič letos pa tudi specializirani salon za avtodomarje. Gre za hitro napredujočo vejo turizma, na kar kaže podatek, da se proizvodnja avtodomov povečuje za 20 odstotkov letno. Za tovrstne turiste pa so nadvse pomembna postajališča, kot del turistične infrastrukture.
