Tartufi - skriti zaklad

Za praznične dni sem se odločila, da bom našo družino presenetila z nečim posebnim. Pri tem mislim na širšo družino, na otroke in vnuke ter zeta in nevesto. Ko se zberemo vsi, zavlada živžav; vsi govorimo drug prek drugega, da spominja na zadnje trenutke pred začetkom koncerta v filharmoniji, ko vsi žagajo drug prek drugega, trobijo, drgnejo strune in preizkušajo bobne. A za nič na svetu ne bi opustila tega glasnega druženja, ki nas povezuje in navdaja z radostjo in veseljem.

Pripravila bom hladno predjed tunin ali lososov karpačo z oljčnim oljem, rukolo in tartufi. Ali pa morda istrske fuže z nastrganimi črnimi tartufi. No, seveda tudi pršuta ne bo manjkalo, saj so “naši” že nekako navajeni, da ni praznikov brez pravega pršuta. Za kosilo tudi ne bo manjkalo goveje juhe z rezanci, pečenke in "taprav'ga" krompirja, kot sin pravi praženemu krompirju z ocvirki in čebulo. Nazdravili bomo z dobrimi slovenskimi vini ... O pršutu sem že velikokrat pisala, zato bom tokrat namenila več pozornosti tartufu, saj njegove vrhunske lastnosti premalo poznamo.