Stare postne jedi za ravnovesje

Med spomladanskim prečiščevanjem telesa, med postom, so ribam posvečali še več pozornosti kot sicer; tudi v notranjosti dežele. Idealno bi bilo, če bi vsak dan, vse leto in vse življenje skrbeli za popolno ravnovesje našega telesa. Zlasti po dolgi zimi je telo rado v neravnovesju, zato je spomladansko prečiščenje smiselno.

Spomladi zrase kar nekaj rastlin, ki so za prečiščenje nujne. Na Primorskem se narava prej prebudi in niti nimamo težav sestaviti takih jedi, ki nam v tem času koristijo za uravnoteženje kislinsko-bazičnega razmerja, za uravnan pH, kar je izrednega pomena za zdravje.

Ustrezna vrednost pH nam pove, da vsi organi v telesu pravilno delujejo

Zdrav organizem človeka je rahlo bazičen, nekako okrog vrednosti pH-7,4, toda v različnih organih je vrednost pH različna. To je nujno že zaradi prebave in presnove. Tako moramo imeti v želodcu izrazito kisle razmere, v črevesju pa bazične; le tako lahko prebavimo hrano kot celoto. Kri zdravega človeka mora imeti zelo natančno vrednost pH, le med 7,35 in 7,45. Če je vrednost pH pod 7,0 ali nad 7,8, to v drastičnem primeru vodi v smrt. Danes razmeroma hitro zakisamo telo pod vrednost pH 7,4 v krvi, zato je toliko pozivov, naj razkisamo telo.

Hrana je odločilni dejavnik kislinsko-bazičnega ravnovesja

Poznamo vrsto ravnovesij in tudi pri prehrani jih moramo upoštevati, na primer ravnovesje med beljakovinami, ogljikovimi hidrati in maščobami. Potem moramo upoštevati ravnovesje znotraj teh posameznih kategorij živil, na primer med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami ali med vitamini in minerali, med maščobnimi kislinami in ravnovesje med kislinami in bazami telesa, ravnovesje pH.

Telo ima sicer na razpolago lastne mehanizme nevtralizacije odvečnih kislin, vendar je njihova sposobnost omejena glede na količine zaužite beljakovinske in ogljikovo-hidratne hrane.

Zakaj je danes razmerje tako pogosto porušeno?

Živila s kalijem, kalcijem, magnezijem, železom, natrijem in manganom imajo bazičen ostanek. Živila z žveplom, fosforjem, jodom, silicijem, klorom in proteini so kislega značaja. S kombiniranjem hrane moramo vsakodnevno uravnavati kislinsko-bazično ravnovesje, tudi med prazniki.

Raziskave so potrdile, da je porušeno kislinsko-bazično ravnotežje najpogosteje posledica preobremenitve organizma s hrano, ki povzroča povečano tvorbo kislin v telesu. Dobro je vedeti, da se je količina hranil v živilih, zlasti mineralov (nosilcev bazičnosti) v sadju in zelenjavi, zaradi načina pridelave v zadnjih 50. tih letih močno zmanjšala, zato je nujno uživati še več sadja in zelenjave.

Zgodovinski pregled vsebnosti mineralov kaže, da so se vsebnosti kalcija, magnezija, bakra, železa, natrija in kalija v zadnjega pol stoletja izredno zmanjšali. Kalcija je danes na primer manj kar za 85 odstotkov glede na nekdanjo vrednost, bakra za petino in podobno. Edini mineral, katerega količina se ni zmanjšala, je fosfor.

Vsi minerali imajo velik vpliv na izkoristek energije, plodnost, duševno stabilnost, imunski sistem; mnogi so kofaktorji encimov.

Razlogi za nesorazmerje

Razlogi nesorazmerja so nesporni. Danes uživamo preveč nesezonske hrane, ki k nam prihaja iz oddaljenih območij, kjer so drugačne pedološke in klimatske razmere za rast. Vse več hrane pridelujemo v rastlinjakih v nadzorovanih razmerah, vse več je pridelave brez zemlje na raztopinah mineralnih snovi in vode, vse več je novih hibridov, ki dajejo visok pridelek, se dobro skladiščijo in dolgo zdržijo, a so mineralno prazni.

Množična uporaba sintetičnih gnojil je osiromašila zemljo, da je v njej premalo mineralov in posledično premalo mineralov v pridelku. S pretirano uporabo umetnih gnojil smo uničili mikroorganizme na koreninah rastlin, kjer so pomagali pri nastajanju in izmenjavi sladkorjev in mineralov. Zemlja je mrtva.

Velik greh lahko pripišemo tudi sebi, če uživamo pretirano veliko mesa. To ima izrazito kisel ostanek, zato moramo za ohranitev ravnovesja zaužiti še veliko sadja in zelenjave, ki imajo bazičen ostanek. Prav tako je narobe, če se kar povprek in povsem odrečemo mesu in beljakovinski hrani, saj s tem porušimo razmerje v nasprotni smeri, kar je prav tako nevarno. Dokaz za nujnost uravnoteženega prehranjevanja so raziskave iz leta 1993; pokazale so, da je imelo 30 odstotkov strogih vegetarijancev zakisano telo, čeprav so uživali zgolj hrano z bazičnim ostankom, ter da je imelo bazičen urin 17 odstotkov tistih, ki so uživali mešano, tudi “kislo” hrano.

Rešitev

Rešitev je sezonsko, lokalno, permakulturno pridelano, na živi zemlji, vsakega po malem in prav vse, od mesa do sadja in zelenjave! Vso hrano je potrebno kombinirati, mešati med seboj, da dosežemo pravo razmerje.

Če bomo imeli med prazniki ravnovesje pH, se bomo počutili izvrstno. V nasprotnem bomo imeli zaradi preobilice hrane s kislim ostankom preveč odpadnih snovi in se bomo slabo počutili. Optimalna sestava hrane naj bi bila 80 bazičnega in 20 odstotkov kislega značaja, toda pravo razmerje je vendarle odvisno od vsakega posameznika. Vendar ne štejmo odstotkov; ko se počutimo dobro, smo v ravnovesju.

Pri sestavi praznične hrane upoštevajmo vse, kar je zdaj zraslo: regrat, peteršilj, beluši, marjetice, trobentice, hren, čebula, drobnjak in česen, majaron, lovor; uporabimo tudi limone, neolupljen eko krompir, korenje in rdečo peso. S tem bomo nevtralizirali šunko, potico in jajca. Tudi s pomočjo fig, datljev in kozarca dobrega vina.

Ja, na kozarec dobrega vina nikar ne pozabimo! Vino ima veliko mineralov, ki delujejo bazično: veliko natrija (100mg/l), magnezija (100 mg/l), kalija (1000mg/l), mangana (1000 mg/l), kalcija (80mg/l) in železa (4 mg/l), cinka (800mg/l), bakra (200mg/l) in podobno. Torej, vrsta mineralov, ki nevtralizirajo sicer kisle ostanke beljakovin in ogljikovih hidratov. Tudi zato je dobro ob mesu spiti kozarec vina!

Ribe v šavorju

(količine prilagodimo številu oseb, za 4 osebe potrebujemo denimo 800 g sardel)

Potrebujemo: 800 g sardel, olje za cvrtje in 1 dl oljčnega olja za marinado, malo moke, 2 večji narezani čebuli in 2 rdeča korena, eno limono, 4 stroke česna, 3 dl kisa, 1/8 l belega vina malvazija, sol, poper, 4 lovorjeve liste in vejico rožmarina.

Priprava: Sardele očistimo, operemo ter osušimo. Povaljamo jih v ostri pšenični ali v koruzni moki ter popečemo na vročem olju. Na olju popražimo tudi čebulo, dodamo sesekljan česen, cel poper v zrnju, lovorjev list, narezano korenje ter ob koncu praženja rožmarin; premešamo. Prelijemo s kisom in vinom in še malo pokuhamo. V glineno posodo po plasteh polagamo najprej ribe, nato šavor, pa spet ribe in šavor ... Na vrhu mora biti šavor. Jed mora odležati vsaj en dan.

Pedoči

(lokalno, istrsko - pedoči ali klapavice po slovensko)

Potrebujemo: 2 kg pedočev (klapavice), 5 dag drobtin, 4 stroki česna, šop peteršilja, 200 g paradižnika, 100 g očiščenih divjih špargljev, 2 dl malvazije.

Priprava: Na oljčnem olju prepražimo drobtine, česen in peteršilj, a le toliko, da česen zadiši. Dodamo narezan paradižnik, malce pokuhamo, dodamo še pedoče in nalomljene divje šparglje. Ko se školjke odprejo, so šparglji tudi že dovolj kuhani. Zdaj zalijemo z belim vinom, kuhamo še dve minuti in serviramo. Soli ne dodajamo, ker so slani že pedoči! Dodamo pa malce mletega popra. (recepta: David Bajs, kuharski mojster, Pomp Catering)

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK

Ribe v šavorjuIvan Merljak