Skok v čas graščakov

Braničani so ponosni na bogato zgodovino kraja. Nad vasjo že stoletja kraljuje mogočen grad, eden najstarejših na Slovenskem in najlepših na Primorskem. S svojim značilnim srednjeveškim stolpom je dominanten ostanek in pomnik obdobja zgodnjega fevdalizma. Od 13. do 14. stoletja so bili njegovi lastniki fevdalni gospodje Rihemberški. Po njih sta grad in vas pod njim dobila ime in ga ohranila do preimenovanja v Branik leta 1951. Grad, s katerega se odpira krasen razgled na okolico, so leta 1646 prevzeli grofje Lanthieri in ga ohranili do konca druge svetovne vojne. Od leta 2013 je v lasti novogoriške mestne občine, ki ga je v zadnjih letih delno obnovila in mu z dogodki v toplejših mesecih vdahnila novo življenje. Prav danes grad ponovno odpira svoja vrata za obiskovalce. Tradicionalni braniški praznik pa je avgustovska B'ndimska kvatrnica, oživljena tradicija vaškega sejma, ki izhaja iz časov goriških grofov. Naselje ima bogato kulturno zgodovino. V vasi se je leta 1947 rodil pesnik modernistične smeri Nevin Birsa, ki je rojstnemu kraju posvetil svojo tretjo pesniško zbirko z naslovom Rihemberk. Kot kaplan pa je v Braniku od maja 1873 do konca novembra 1881 deloval pesnik Simon Gregorčič. Med osemletnim bivanjem so nastale njegove najpomembnejše pesmi, tudi Soči in Človeka nikar, ki predstavljata vrh pesnikovega ustvarjanja.