Resno svarilo pred pametnimi telefoni: Starše skrbi svet zunaj, v resnici pa nevarnost na otroke preži notri

Pred leti sem brala pogovor s posvojiteljico afriških otrok. Šokiralo me je, kako je opisovala razmere v njihovi domovini. Takole je govorila: "Tam so otroci iz cele vasi skupaj in se igrajo, sploh se ne ve, čigav je kdo …" Kot da je to nekaj slabega. Spomnim se, da se mi je to, da se otroci čez dan skupaj zabavajo in da sploh ni pomembno, kdo je čigav očka ali mami, zdelo neskončno bolje od tipičnega "slovenčka", ki je ves čas pod budnim nadzorom staršev, prosti čas pa preživlja sam za računalnikom. Kakšno desetletje kasneje, ko so računalnike nadomestili pametni telefoni, sem še bolj prepričana, da včasih več tehnologije ni bolje. Prav nasprotno! Kot pravi socialni psiholog Jonathan Haidt v izjemni knjigi Tesnobna generacija (založba UMco), preusmeritev otroštva, osredinjenega na igro, v otroštvo, osredinjeno na telefon (ali druge pametne naprave), povzroča izjemno škodo mladim in ima katastrofalne posledice.

"Sin ima spet 'popravce', čeprav je prvi letnik ponavljal. Tako je agresiven, da niti ne upam zahtevati, naj mi izroči telefon. Najina komunikacija je minimalna, saj tisti čas, ko ga prisilim, da z mano jé za mizo, itak bulji v telefon … Ampak on je še v redu! Njegov nekdanji sošolec že dve leti ni prišel iz svoje sobe. Prijateljičina hčerka pa ne more redno v šolo, saj ima hude napade tesnobe pa še reže se …" mi je razlagala prijateljica. Pa ni edina, ki ima težave z otrokom! Kamorkoli pogledam, vidim mlade, ki imajo težave. Vendar so težave drugačne, kot so bile nekoč. Danes je v vzgojne ustanove nameščenih več mladih kot kadarkoli prej, a so razlogi drugačni. Kapacitete so se povečale večinoma zaradi čustvenih težav, saj je danes manj tatvin, pretepov in nasilnega vedenja, je pa zato več anksioznosti, depresij, samopoškodovanja. Ta sprememba pa ni značilna samo za naš prostor, ampak so v vsem razvitem svetu trendi, ki vzbujajo skrb, enaki.