(REPORTAŽA) Islandski krog in riba vredna vojne

Popotnik po Islandiji vam bo navdušeno pripovedoval o aktivnih vulkanih, pa tudi tistih, ki že stoletja spijo, pa vendar nikoli ne veš, kaj se pretaka po njihovem drobovju, o Vikingih, ledenikih in ledenih jamah. O tektonski prelomnici, tisti najpomembnejši, med Evrazijo in Severno Ameriko, ki preči deželo. O dolgih dnevih avgusta, o še daljših nočeh pozimi, ko je svetlo le dobro uro na dan.

Kljub vsemu pa Islandijo še najbolj zaznamuje drugi element - voda. Eden od štirih osnovnih elementov, ob njem še zemlja, zrak in ogenj. Če ste prebrali prvi del našega potopisa, potem vam je jasno, da na Zemlji skoraj ni kotička, kjer bi se ti štirje elementi v naravi manifestirali tako izrazito kot prav na Islandiji. So stari grški filozofi potovali daleč na sever, preden so razvili svoje teorije, ki tako ali drugače veljajo še danes?

Polenovka je islandski nacionalni ponos.

Islandija je otok in potemtakem je že v temelju obkrožen z vodo. Tukaj ne govorimo o lužicah tipa Jadransko morje, temveč o mogočnih vodah. Na eni strani Atlantik, drugi največji ocean na svetu, na drugi Severno ledeno morje, o katerem že ime pove vse, normalen človek pa še pomisli ne na to, da bi vanj pomakal prste. Ko potuješ po velikem islandskem krogu, je voda vselej na prvem mestu: krožna cesta pelje večinoma ob vodi skozi fjorde, ob in preko njih, skozi zalive, ki se zajedajo globoko v deželo, ponekod tudi sto kilometrov in več.