Od morja na dlani do morja lokvanjev

Črna Gora je po površini približno za tretjino manjša od Slovenije, podobno je tudi razmerje števila prebivalcev pri obeh nekdanjih republikah iz skupne Jugoslavije. Ampak relativna majhnost Črnogorcev ne omejuje, da ne bi razmišljali in delali velikopotezno. Če so se oblastniki odločili slediti investitorjem ter turistično metropolo Budvo po dnevnem utripu spremeniti v disko klub, urbanistične smernice v kraju pa približati bolj kaotičnem posnemanju videza a la Montecarlo, jim je to že uspelo. Kazinoji ter hotelski in apartmajski kolosi v prvi vrsti ob morju rastejo kot gobe po dežju in v posmeh vsem negativnim odzivom preostalih domačinov.

“Nas pri agresivnem arhitekturnem načrtovanju nihče nič ne vpraša,” pove taksist Milan, doma iz Budve, in potrdi, da tako agresivnega spreminjanja vedute mesta lokalni prebivalci ne podpirajo. K sreči jim ostaja vsaj nedotaknjeno staro mestno jedro s častitljivo 2500-letno zgodovino. O tej priča tudi nekaj primerkov v mestnem muzeju, a jih še veliko več hranijo posamezniki po svojih domovih. Pri izkopavanju temeljev za hotelske kolose je marsikatera dragocenost še iz helenskih in rimskih časov sramežljivo pokukala na plan, a tudi hitro dobila noge.