Nobenih meja ni, razen tistih, ki si jih postavimo sami

Dejstvo je, da je vesolje brezmejno in da se v nas skrivajo nesluteni potenciali, zmožnosti, o katerih se sploh ne zavedamo, da jih imamo.

Če izbrišemo iz svojega govornega in miselnega slovarja besede “ne morem”, “ni mogoče” in “poskusil(a) bom”, se nam odpre brezbrežno morje novih možnosti, smeri in uresničenj.

Naš jasen namen, klena odločitev in neomahljiva namera bodo kot svetilnik na poti v čarovnijo neomejenih možnosti, kot most do našega božanskega bistva.

Z “ne morem” se vnaprej programiramo za neuspeh, ostro omejimo svoje sposobnosti in zožimo prostor svojega delovanja. Z “ni mogoče” zanikamo čarovnijo življenja, ustvarjanja, bivanja in dojemanja. S “poskusil(a) bom” sprejmemo jalovo vlogo nenehnega poskuševalca, ki si naposled lahko reče: “Vse sem poskusil(a), a ni mi bilo dano uspeti.” Tako morda potolažimo svojo vest in se nadalje negativno programiramo za neuspeh.

Vera v omejeno

Življenje nas uči, da se na vsakem koraku lahko dogajajo čudeži, če jim to le dopustimo, se odpremo in sprejmemo vase vesolje neskončnih možnosti, v katerem je vse mogoče. Mediji poročajo o čudežnih ozdravitvah ljudi, nad katerimi je obupala uradna medicina, znanost razpravlja o še do nedavnega nepriznanih dosežkih tako imenovanih mejnih znanostih. Posamezniki prebujajo svoje parapsihološke zmožnosti, na filmskih platnih s posebnimi učinki oživljajo pravljični svetovi brezmejne domišljije. Ljudje navdušeno prebirajo Harryja Potterja in Gospodarja prstanov, saj globoko v sebi hočejo verjeti v neomejenost možnosti in hrepenijo po čarovniji v svojem vsakdanjem življenju.

Treba je hoteti

Iz trditve “Vse je mogoče” izvirata neskončnost zdravilnega upanja in balzam tolažbe, ki raztapljata družbeno sprejete norme, dogme, omejitve in zastarele dogovore, pri katerih nismo sodelovali, ampak so nam jih vcepili v procesu primarne socializacije. Ne le nam, temveč tudi našim prednikom in njihovim prednikom, tako da se je negativno programiranje zažrlo v naš dedni zapis, od koder ga moramo izbrisati, da bi se osvobodili.

Nek pregovor pravi: “Vse je mogoče, samo če se hoče.” Torej moramo najprej hoteti, da se osvobodimo omejitev, zavor, škodljivih miselnih vzorcev. Naš jasen namen, klena odločitev in neomahljiva namera bodo kot svetilnik na poti v čarovnijo neomejenih možnosti, kot most do našega božanskega bistva. V vsakem od nas se skriva mogočen čarovnik ali čarovnica, ki si bolj od vsega drugega želi živeti v ljubezni, zdravju, miru in sreči ter uresničiti svoje, le na prvi pogled morda pravljične in neverjetne potenciale.

Popoln presežek

Naša notranja moč presega vse sanje in predstave, ki smo si jih morda ustvarili o njej. Vznemirjeno čaka na prebujenje in skrbno prebira članke, novice in knjige o tem, da ni nič nemogočega, da so čudeži pravzaprav nekaj vsakdanjega, le da so nas programirali, da jih ne opazimo.

Tiste, ki verjamejo vanje, lahko ozkomiselneži ožigosajo za naivneže ali norce, toda s tem se sami le še bolj zaprejo v svoj ozki, dolgočasni in neprijazni svet trpečega vsakdana. Nobenih meja ni, razen tistih, ki si jih postavimo sami.

Marjetka Jeršek, pisateljica in energijska raziskovalka