Nasveti Marije Merljak: Mar si s hrano res lahko pomagamo, da bi bil naš učni uspeh boljši?

Najnovejša spoznanja moderne znanosti samo potrjujejo povezanost med dobro uravnoteženo hrano in dobrim delovanjem možganov. Pred desetletji je bila hrana vsebinsko bogatejša z vidika hranilnih in zaščitnih snovi, življenje pa bolj enostavno in manj stresno kot danes. Zato bi morali danes možganom in hrani posvečati še veliko več pozornosti. Možgani so kot ''organ'' lačni dan in noč. So največji porabniki hranil, ki jih zaužijemo, in nenehno morajo imeti na voljo vse za življenje potrebne snovi - od aminokislin, maščob, vitaminov, mineralov do sladkorjev in zaščitnih snovi. Če primanjkuje že samo ena od teh snovi, se začnejo nemir, razdraženost, motnje spanca, pomanjkanje zbranosti in podobno. Koncentracija teh snovi v krvi čez dan niha, ker je težko zagotoviti stalnost, zato naše razpoloženje niha, kakor niha koncentracija teh snovi v krvi. Če je oskrba živčnega tkiva z vitalnimi snovmi stalna in popolna, občutimo mir, srečo, zadovoljstvo, vitalnost in visoko sposobnost koncentracije.

Možgani so največji porabniki hranil v telesu