Na meji med Krasom in Istro
Kraški rob je prek 50 kilometrov dolg stik apnenčastega kraškega sveta na Krasu in v Čičariji s flišnato Istro. Prelom, ponekod bolj, drugje manj izrazit, pa ni le geološka temveč tudi podnebna meja, nekoč pa je delil beneško republiko od habsburške monarhije.
Kraški rob se vije od kanjona Glinščice nad Boljuncem pa vse do Učke nad Kvarnerjem. Na slovenskem ozemlju Kraški rob zamejujeta dve izjemni znamenitosti: na zahodu slikovita Osapska stena, raj za plezalce z vsega sveta, na vzhodu, tik ob meji s Hrvaško, pa Veli Badin z naravnim mostom in spodmoli, znanimi kot ušesa Istre. Domala ves Kraški rob, najsi bo okrog Socerba, ene od ohranjenih utrdb na nekdanji meji med Benetkami in Dunajem, pa pri Črnotičah, koder je vse bolj znana točka za fotografiranje najmlajše atrakcije na Kraškem robu, črnokalskega viadukta, in naprej do sv. Kvirika in spodmolov blizu Sočerge in Movraža, je v zadnjem letu veliko bolj obljuden. K spoznavanju njegovih naravnih in zgodovinskih posebnosti je številne obiskovalce spodbudilo koronsko zaprtje in želja po gibanju v naravi, koder virus težje ulovi svoje žrtve. Na Kraškem robu in pod njim je vrsta slikovitih vasi: že omenjeni Osp s cerkvijo sv. Tomaža Apostola, Črni Kal z nagnjenim zvonikom cerkve sv. Valentina in razgledno utrdbo San Sergio, Podpeč, stisnjena pod steno z obrambnim stolpom, pa slikoviti, skoraj pozabljeni Zanigrad, Hrastovlje z mrtvaškim plesom v taborski cerkvi Svete Trojice, Rakitovec ob progi proti Pulju ter pod njim Gračišče, Smokvica, Movraž in Sočerga. Kdor ima veliko domišljije, bo v teh krajih srečal štrige in štrigone, kdor pa potrpljenje in nekoliko sreče, bo na sinjem nebu morda uzrl domačega planinskega orla ali beloglavega jastreba s Cresa. Na vsak način pa se bo nadihal svežega zraka, polnega vonja po divjih sredozemskih zeliščih.
