Na jubilejnem, 20. pohodu po Kosmačevi učni poti

Pohod je za mnoge lepa tradicija, nikoli ga ne zamudi niti pisateljeva hči z družino. “Tretja sobota v maju je naš pomladni dan, namenjen obisku doline Idrijce,” nam je povedala Nanča Kosmač Kogej, ki smo jo med prvimi srečali že na izhodišču v Dolenji Trebuši. “Z bližnjimi smo šli na pohod vsako leto, torej letos že dvajsetič. Srečam ljudi, ki so mi ljubi in sem jih spoznala ob nastajanju projekta te poti. Med nami so nastale prijateljske vezi, ki nas družijo sedaj že več kot dvajset let. Veselim se pogleda z vrha Prvejka, od koder se vidi vsa dolina do Mosta na Soči, hoje ob šumenju reke, pogovorov z drugimi pohodniki, obujanja spominov na počitnice v otroštvu pri stricu v Bukovci, ko smo neko poletje z očetom prehodili prav to pot ob levem bregu Idrijce. In mislim, da bi bil oče najbolj vesel te poti, saj je v njegovi dolini, in tega, kako ohranjajo spomin nanj, kako žive ostajajo njegove besede. Vesel zaradi mladih, ki so s potjo povezani, in njihovih učiteljev. Tudi zanj je bil učitelj iz osnovne šole zelo pomemben.”