Mika ga vloga športnega direktorja

V športnih almanahih bo verjetno tudi kje zapisano, da je bil Tonči Žlogar zadnji člen med zlato (nastopil je na EP 2000, na SP 2002 pa ne) in diamantno nogometno generacijo, ki se je zadnja uvrstila na SP v nogometu leta 2010. Ob koncu uspešnih kvalifikacij je končal reprezentančno pot. Največjo energijo mu dajejo trije otroci.

“Pošteno povedano - me preseneča. Če bi bile Argentina, Nemčija in Španija v boljši formi, bi nekatere reprezentance veliko težje prišle v četrtfinale. Največje presenečenje je izpad Nemčije že v skupinskem delu in slabe predstave Argentine. Njihov izpad proti Franciji ni tako tragičen, ker je Francija zelo močna, bolj žalostna je argentinska neprepoznavna igra. SP je dokaz, da male reprezentance napredujejo in da so razlike vse manjše. To lahko navdaja z optimizmom tudi slovenske privržence nogometa. Z dobro selekcijo lahko marsikatero pomanjkljivost skrijemo. V nogometu zagotovo prej kot v kakšnem drugem športu.”

Od Izole do Cipra in nazaj

Nogometno pot je danes 40-letni Tonči Žlogar - kajpak - začel v Izoli, kjer je igral do leta 1996. Takrat je izolski nogomet po evropski epizodi in igranju s slovito Benfico preživljal težke čase, iz katerih se ni izkopal še dandanes. Tako je Žlogar odšel v ajdovsko NK Primorje (1996/98), nadaljeval pri sosedih iz Nove Gorice (1998/2001), oblekel dres ljubljanske Olimpije (2001/0004), potem pa od leta 2004 do 2012 igral na Cipru, kjer je med drugim bil tudi ciprski prvak v dresu Anorthosis Famaguste. Igral je še za Paralimni in Omonia iz Nikozije. Potem ga je pot vodila v nižje italijanske lige, v Pordenone in zamejski Kras, kjer je konec leta 2014 končal športno pot in postal trener. Po Krasu je vodil še prvoligaša Triglav in dvakrat drugoligaša Brda. V nogometni reprezentanci je odigral 37 tekem (2119 minut) in dosegel en zadetek (proti Norveški septembra 2005).