Malo zahtevajo, a veliko ji dajo
Mlada učiteljica in mamica Jana Sušanj, ki z družino živi na Lokvici, ne zna povedati, kdaj je začutila ljubezen do nezahtevnih bodičastih in mesnatih rastlin, ob katerih se sprosti in nahrani svojo dušo. V zbirki ima že približno 120 različnih kaktej in 60 sočnic, tako da je večji rastlinjak skorajda prepoln. “Vse imam enako rada, kot bi bili moji otroci,” pravi zbirateljica in gojiteljica.
Najprej razčistiva, kaj so kakteje oziroma kaktusi in kaj sukulente ali sočnice. “Sočnice se od kaktusov razlikujejo po tem, da nimajo bodic,” preprosto razloži Jana Sušanj, ki sicer med prvimi in drugimi ne dela razlik. Obožuje trpežne, nezahtevne lončnice vseh vrst in oblik, ki dobro prenašajo sonce in vročino in ne potrebujejo veliko zalivanja. Zanje se sicer običajno odločijo tisti, ki nimajo časa, da bi se posvečali rastlinam. “Res so mi všeč tudi zaradi tega, ker so trpežne in malo zahtevajo, cenim pa jih tudi zaradi njihovih nenavadnih oblik in ker so tako zelo različne,” poudarja.
Ne ve natančno, kdaj jih je začela zbirati. “Že kot otroku so mi bile všeč in zato sem jih prejemala za darila. Zbirka se je počasi večala,” razlaga. Kaktuse in sočnice je dobivala od prijateljev in sorodnikov, podtaknjence si je izmenjevala tudi s sovaščani in znanci, da bi se o rastlinah čim več naučila, pa je obiskala največje zbiratelje v Sloveniji. “Ker je v hiši s toliko kaktusi postalo že malo pretesno, sem želela zanje urediti rastlinjak. Da bi izvedela, kako skrbeti za rastline v rastlinjaku, sem obiskala nekaj znanih zbirateljev kaktusov. Precej ljubosumno so skrivali znanje o vzgoji in negi, tako da sem se največ naučila iz lastnih izkušenj. Ugotovila sem, pri katerih temperaturah najbolje uspevajo, koliko vode potrebujejo, kaj jim koristi in kaj škodi. Zakaj jih napadejo bolezni, pa nisem še razvozlala,” razlaga zbirateljica in gojiteljica, ki ima danes približno 120 različnih kaktej in 60 sukulent. Med slednjimi je največ aloj, agav in ušnikov oziroma netreskov. Med kaktusi pa prevladujejo primerki iz roda mamilarija, ki jih je sama uspešno vzgojila.
Več kot dva metra visok
Največji kaktus je visok več kot dva metra, Jana ga je dobila za svoj 17. rojstni dan. “Enkrat je doživel šok. Kaktusi niso bili zaliti in rastlinjak je bil odprt. Tako so se rastline začele sušiti. Ta visok kaktus se je malo zvil, a je preživel,” pripoveduje njegova lastnica. Poleti temperatura zraka v rastlinjaku, ki ga je Janin fant Kristijan uredil leta 2013, preseže tudi 60 stopinj Celzija, pozimi pa ga ogrevajo na deset stopinj. Poleti so v njem le kaktusi, ki prenesejo zelo visoke temperature, sočnice pa preselijo na prosto. Ko rastlinam v loncih postaja pretesno, jih Jana presadi v večje. “V lonec nasujem tretjino peska, tretjino dobre zemlje in tretjino kraške zemlje. Poleti jih zalivam vsaj enkrat na mesec, pozimi pa jih sploh ne zalivam. Najslabše je namreč, če je mraz in je rastlina mokra,” razlaga.
S svojim hobijem se ukvarja, kolikor ji čas dopušča. Zbirko širi s podtaknjenci in tudi s semeni. “Zdaj pa je že tako velika, da v rastlinjaku pozimi zmanjkuje prostora. Mogoče ga bomo v prihodnje razširili,” pravi Jana, ki razmišlja tudi o uporabi rastlin v kozmetične namene. Prvi poskusi so bili bolj klavrni. Iz alojinega gela in svinjske masti je skušala narediti kremo. “A mi ni bila všeč, preveč je smrdela po svinjski masti,” pravi. Nato je alojin gel, ki je dober za kožo, stiskala v kozarec in ga skušala shraniti, brez konzervansov pa se je hitro pokvaril.
Podjetniške ideje bodo počakale
Idej je še veliko in mogoče bo katera v prihodnje primerna za popoldansko obrt. Ob redni službi - Jana je zaposlena kot učiteljica na OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici - in še ne dveletni hčerki Juliji ji zdaj sicer zmanjkuje časa za podjetniške ideje, za nego kaktusov in sočnic pa ga bo vedno imela dovolj, saj ji je zbirka v veliko veselje.
Nekaj primerkov je v preteklih dneh predstavila na razstavi v občinski stavbi v Mirnu. “Odločila sem se, da jih pokažem javnosti in morebiti še koga navdušim za tovrsten hobi ali pa podam idejo za odlično darilo,” pravi zbirateljica in gojiteljica kaktusov in sočnic, ki se na spletu predstavlja pod imenom Cactus carstica. “Morali bi priti spomladi, ko vse cveti,” še pristavlja. A tudi brez cvetov je njena pestra zbirka prava paša za oči.
