Slow Wine v Bologni: Okusno naj bo tudi etično

BOLOGNA > V petih letih rasti se je sejem Slow Wine ustalil in postal referenčen za vse številčnejšo publiko, v nedeljo bolj kot ne ljubiteljsko, v ponedeljek in torek pa poklicno. Nekateri vinarji so prisotni skozi leta, veliko pa je novih kleti, tako da je podoba sejma iz leto v leto nekoliko drugačna. V zahtevnih letih ohlajanja najpomembnejših vinskih trgov vinarji iščejo različne poti za promocijo in prodajo, številni tudi hitro migrirajo iz ene na drugo prireditev. Teh je v srednji in zahodni Evropi ogromno, tradicionalnim se vsako leto pridružijo nove, številne so zgolj muhe enodnevnice. A vselej gre za stik s publiko. Najbolj zaželena je seveda poslovna, vinski trgovci in gostinci, s katerimi je mogoče doseči otipljive rezultate in tržni preboj.

Mladim sta v Bologni spregovorila tudi ustanovitelj gibanja Slow Food Carlo Petrini (drugi z leve) in kardinal Matteo Zuppi (drugi z desne).

Foto: Michele Purin/slow Wine

Če nisi prisoten, te hitro pozabijo in na tvoje mesto vskoči kdo drug, menijo številni vinarji. Marsikdo pa zagovarja vztrajnost in stalnost. “Ko se odločimo za kakšno od tovrstnih prireditev, se pri sebi zavežemo, da bomo prisotni vsaj tri leta,” pravi Marko Reja (Reia) iz Brd. S hčerko Majo sta zadnja leta redna gosta v Bologni na slovenski stojnici. “Dobro je bilo, veliko stikov sem imel, tako s starimi znanci kot novimi obrazi. Sejem mi je všeč, vsi imamo enak predstavitveni prostor, kar se mi zdi demokratično in fer,” pa je povedal Jean Michel Morel (Kabaj) iz Šlovrenca, ki je bil v Bologni že kot opazovalec, tokrat pa v aktivni vlogi.

Na Slow Wine imajo vsi vinarji enake pogoje in enako oblikovana predstavitvene pulte.

Foto: Sašo Dravinec

Stik s kupci

“Stikov je bilo veliko, bomo videli, ali se bomo uspeli dogovoriti in pridobiti italijanskega uvoznika,” je ocenil Primož Lavrenčič iz kleti Burja v Orehovici v zgornji Vipavski dolini, ki se je razšel s prejšnjim predstavnikom za Italijo. Aktiven je bil že pred sejmom, dogovoril se je za več sestankov in degustacij. Ljubitelji vin biodinamično klet poznajo, nenazadnje je v vodniku Slow Wine skozi leta ocenjena odlično, tako glede kakovosti vin kot glede integritete delovanja. Ob kleteh na slovenski stojnici, na kateri so bili ob omenjenih še Jure Štekar in Ronk iz Brd ter Svetlik iz Vipavske doline, je bilo nekaj slovenskih vinarjev tudi na stojnicah uvoznikov. Za Movio je bilo pri Triple A kot vselej zelo veliko zanimanje, Tjaš Prinčič (Mulit) iz Kozane pa je pri uvozniku Gemma predstavil prenovljeno podobo njihovih vin: “S pridobitvijo ekološkega certifikata smo se odločili, da se odpovemo kapicam na steklenicah in namesto njih uporabimo papirnat trak, kar je nekako v duhu pridelave in okoljske trajnosti.” Na sejem prihaja že več let, njihova, po burgundskih zgledih ustrojena vina, pa so dobro sprejeta.

Tjaš Prinčič je predstavil novo podobo vin Mulit.

Foto: Sašo Dravinec

Več kot le vino

Velika večina kleti, ki se predstavljajo v Bologni, je iz Italije, a jih je bilo kar precej prek 100 tudi iz drugih držav. Stalno zastopstvo je iz Gruzije, Francije in Avstrije, prišli so Španci, zlasti s severa, pa Portugalci in Bolgari, vina so bila še iz številnih držav, tudi iz Ukrajine in Maroka. Kot je v dobro organiziranih vinskih državah običajno, so na sejem v sodelovanju z državnimi ustanovami povabili številne vinske trgovce z vsega sveta.

Slow Wine pa ni zgolj vino. Je tudi koncept odgovornega kmetijstva in odgovornega potrošništva. Letos je ob robu vinskega sejma potekala še predstavitev Sana Food, na kateri so nastopili tako regije kot posamezni razstavljalci s pridelki in izdelki, ki zadoščajo konceptom gibanja, ustanovljenega kot odgovor na naraščajočo prisotnost generične hitre prehrane v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Gibanje Slow Food se je razširilo po vsem svetu, v Piemontu, kjer je doma, pa ima celo univerzo. V Torinu organizirajo osrednji dogodek Salone del Gusto, v razvejani dejavnosti pa je pomembno tudi založništvo, saj z izdajami širijo načela okusne, čiste in pravične hrane.

Okusnost in etičnost

Carlo Petrini, ustanovitelj gibanja Slow Food, venomer poudarja etične vidike pridelave in uživanja hrane. V ponedeljek je skupaj z bolonjskim kardinalom Matteom Mario Zuppijem nagovoril mlade in poudaril pomen sporočil zanje. “Nova generacija pridelovalcev mora prevzeti odgovornosti, ki prej niso bile dodeljene. Vino ni več le pijača: postalo je dejavnik identitete, paradni konj prehranskega sistema in nosilec nove kulturne dimenzije.” Petrini je dejal, da mora biti sistem pridelave vina družbeno odgovoren. “Kakovost vina je nemogoče opredeljevati zgolj z organolpetiko. Brez upoštevanja družbene odgovornosti je prehranski sistem, ki se predstavlja v Bologni, obsojen na izginotje.” Giancarlo Gariglio, koordinator koalicije Slow Wine in urednik istoimenskega vodnika, dodaja, da je smisel v skupnem zavezništvu med tistimi, ki vino pridelujejo na ustrezen način, tistimi, ki ga uživajo, in predvsem tistimi, ki ga znajo pravilno predstaviti in prodati.

Petrini je opozoril še na ustrezno družbeno vključevanje prehranskih delavcev migrantov, ki jih je v Italiji ogromno, njihovo delo pa je vtkano v številna italijanska živila, v veliko manjši meri pa se tovrstna skupnost počasi vzpostavlja tudi pri nas. “Gastronomija je vest: pomeni preseganje dobička kot edinega namena in sprejemanje skupnega dobrega,” je poudaril. Kardinal Zuppi je Petrinija dopolnil, da je treba na tržišču pogosto izbirati, pri čemer “moramo pokazati, da dobro, čisto in pravično ni utopija: to je edini način za preživetje in za zagotovitev prihodnosti za vse.”

V okviru sejma so potekale številne predstavitve in degustacije.

Foto: Sašo Dravinec

V okviru festivala Slow Wine so potekali še številni drugi pogovori, predstavitve in degustacije. V ospredju so bili tudi okoljski in etični vidiki ter nasploh koncept vsestranske trajnosti. A pri hrani brez okusnosti ne gre, ideologija ni dovolj. Vse bolj je očitno, da želijo pivci skladna, okusna vina, v katera pa je vgrajeno vse, kar že desetletja poudarjajo v gibanju Slow Food in kar sta izpostavila Petrini in Zuppi.