Simpozij ob 20. obletnici rednega izhajanja rubrike Vino v Primorskih novicah
Primorske novice zadnjega četrt stoletja dokaj natančno spremljajo dogajanje na Primorski gastronomski sceni. Prvi pospešek intenzivnejšemu poročanju je bil prehod na trikrat tedensko izhajanje, z dnevnim ritmom pred 20. leti pa je časnik uvedel tudi redno tedensko rubriko Vino.
Ob neprekinjenem 20-letnem izhajanju redne tedenske rubrike Vino, v kateri urednik Sašo Dravinec lovi drobce o delu in okusih iz primorskih kleti, a tudi od drugod, da tukajšnja vina dobijo širši kontekst, je bil prejšnji četrtek v Manziolijevi palači v Izoli priložnostni simpozij. Dravinec je z nekaj sogovorniki spregovoril o razvoju in stanju v primorski in slovenski vinski krajini, njenih izkoriščenih in neizkoriščenih priložnostih, vinskem turizmu in pomenu trte in vina tako za ekonomijo kot urejenost kulturne krajine.
Slovenija ni dovolj prepoznavna
“Tako kot na drugih področjih novinarji Primorskih novic tudi na področju gastronomije spremljamo trende in jih poskušamo razvrščati, kar je naša proaktivna vloga v okolju,” je po pozdravnih nagovorih Agnese Babič v imenu gostitelja, italijanske samoupravne narodne skupnosti iz Izole, in direktorja ČZD Primorske novice Janeza Pavčnika, uvodoma dejal Dravinec. Spomnil se je časa pred dvema desetletjema, ko je bilo več entuziazma, številni vinarji so delali prve korake, oblikovale so se nove in nove družinske blagovne znamke. Nekateri vinarji so naredili preboj na mednarodno sceno, največjo prepoznavnost v tujini so dosegla Brda, Slovenija kot vinska država pa se nekako ne postavi ob bok drugim pridelovalkam vina iz širše regije, čeprav je imela in ima za to številne priložnosti, po Dravinčevem mnenju zlasti s sonaravno pridelanimi vini, njihovo promocijo in vzpostavitvijo liderske vloge v tej odmevni in pomembni niši.
Matej Zaro, prvi gost na odru, ki je zastopal Istro, je poudaril pomen znanja, raziskav in ustreznih analiz za pravilno odločanje in ukrepanje. Izrazil je hvaležnost, da nadaljuje družinsko tradicijo, a na večji kmetiji in na profesionalni ravni. Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja je zaskrbljen zaradi zmanjševanja vinogradov v državi, ki jih je že manj kot 14.000 hektarjev. “Lahko se postavljamo s posebnostmi, a vino, ki ga ponujamo, mora biti predvsem kakovostno in okusno,” je dejal in vnovič spomnil, da nekateri zaradi treh slabih letin in nejasnih perspektiv zapuščajo sektor.
Ključen je odnos do zemlje in trte
Na voditeljev izziv, kaj povezuje vinarje iz dveh v zadnjem času oblikovanih taborov, tako imenovane naravne vinarje, ki so naklonjeni čim manj intervencijam, in tiste, ki sledijo ekspresiji rastišča, je Sebastjan Štemberger iz Šepulj menil, da je ključ v vinogradništvu, v odnosu do zemlje in trt ter skrbi zanje, kar je univerzalna vrednota. Zmagoslav Petrič s posestva Guerila iz Vipavske doline pa je dejal, da je zahtevno na samorastniški način razvijati vinski turizem, a da trud obrodi sadove in obiskovalci najdejo k njim na Planino. “Najbolj vznemirljiva so zanje vina iz naših avtohtonih sort,” je dodal in se pohvalil s pinelo, posebnostjo njihovega kraja. Ko je bil pri koncu nastopa, je v dvorano s košaro rogljičkov z rostbifom in mladim oljčnim oljem prišel Tomaž Kavčič z Zemona, čestital Primorskim novicam in Dravincu ob jubileju ter vsem gostom v roke potisnil prigrizek.
“Okusna, zdrava in pošteno pridelana vina,” je skladno s sloganom gibanja Slow Food priporočilo novinarja Dravinca. Izpostavil je pomen trajnostnega kmetijstva z enakovrednim upoštevanjem vseh stebrov, okoljskega, socialnega in ekonomskega, pa tudi etičnosti pridelave, ki postaja pri vinu pomembna komponenta. Goste, med katerimi so bili številni vinarji, predstavniki strokovnih in znanstvenih ustanov ter javne osebnosti, je ob koncu povabil na druženje in degustacijo primorskih vin iz več izpostavljenih kleti (Bjana, Zaro, Kabaj, Štemberger, Marjan Simčič, UOU, Vinakoper, Klet Brda) in nekaterih drugih pridelkov, kraškega pršuta, tolminskih mesnin in posoških sirov. V dolgem večeru so se porodile številne zamisli o sodelovanju, morda tudi kakšno novo gastronomsko zavezništvo.