Radgona je primorska
V minulih dneh je v Gornji Radgoni potekal tradicionalni sejem Agra. Kot običajno je bil torek posvečen vinskim zgodbam, med drugim so podelili priznanja iz ocenjevanja Vino Slovenija, čigar predsednik je Vinakoprov glavni enolog Boštjan Zidar.
Najvišje priznanje, Vinar leta, ki ga vsako leto razkrijejo šele na podelitvi, je letos pripadlo sežanskemu Vinakrasu, priznanje je prevzel direktor Marjan Colja. Po pravilih naslov pripade vinarju, ki za pet vzorcev vina v treh različnih kategorijah prejme največje število točk. Vinakras je osvojil tudi šampionski naslov med terani PTP.
Priznanje Stanka Čurina za vino z najvišjo oceno celotnega radgonskega ocenjevanja, v katerem je pet komisij na čelu z vodjo ocenjevanja Boštjanom Zidarjem iz Vinakopra ocenilo 550 vzorcev iz 140 kleti, so namenili chardonnayu selekcija 2021 iz kleti Mavrič v Plešivem v Brdih, vino je prejelo 94,67 točke po 100-točkovnem sistemu.
Radgonski šampioni
V Gornji Radgoni so podelili 11 šampionskih naslovov, 37 velikih zlatih medalj in 221 zlatih medalj. Kar nekaj šampionskih naslovov je šlo na Primorsko. Med penečimi vini, pridelanimi po klasičnimi metodi, ga je prejela Klet Brda za penino Virgo Brut. Med suhimi belimi mirnimi vini, mlajšimi od treh let, je za beli pinot šampiona prejela klet Erneic iz Ozeljana. Med rdečimi suhimi vini mlajšimi od treh let je šampion za merlot Koper iz kleti Vinakoper, med staranimi rdečimi vini pa je šampion fino rdeče s posestva Ferjančič s Planine nad Ajdovščino. Med terani je šampion teran PTP iz kleti Vinakras, med naravnimi desertnimi sladkimi vini pa zlati medun 2022 Dušana Benčine iz Vipavske doline, sicer serijskim osvajalcem medalj in večkratnim nosilcem priznanja Vinar leta.
Vinski turizem
V uvodu v vinski dan so na sejmu Agra pripravili široko zasnovan posvet o prihodnosti vinskega turizma, ki sta se ga udeležila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić in minister za gospodarstvo Matjaž Han. “Prav je, da se zgodbe začnejo od spodaj navzgor, a hkrati moramo tudi na vrhu pokazati znak spoštovanja in željo po sodelovanju,” je poudarila Mateja Čalušić. Po njenih besedah vinski turizem združuje tradicijo, kulturo, gostoljubje in podjetniški duh ter odpira priložnosti za razvoj podeželja. Profesor na Fakulteti za turistične študije Turistica dr. Aleš Gačnik, ki je bil uvodničar v tematsko dopoldne, je trto označil za “najbolj ideološko rastlino” in kot ključni element slovenske identitete: “Kultura vina je medij naše istovetnosti, mednarodne prepoznavnosti in privlačnosti.”
“Želimo si več podpore pri mednarodni promociji, sodelovanju z vinskimi revijami in vlaganjih v infrastrukturo,” pa je mnenje vinarjev povzela Martina Alma iz vinske kleti Edi Simčič iz Vipolž. DS