Nikola in Aca v Yugo Grillu pečeta najboljše čevapčiče v Šanghaju

Na ulici Kangding v Šanghaju, med visokimi stolpnicami, se širi omamen vonj po žaru. Vendar ne po sečuanski ali kateri drugi kitajski specialiteti, temveč po čevapčičih. Tistih pravih, jugoslovanskih.

“Na Balkanu smo strastni. Smisel življenja smo našli v hrani, pijači in glasbi,” tako je karakterne lastnosti, ki naj bi bile skupne prebivalcem držav nekdanje Jugoslavije, orisal Nikola Urošević iz Yugo Grilla v Šanghaju. V prejšnjem življenju je bil ugleden zobozdravnik v Beogradu. Leta 2007 se je preselil v Šanghaj in staro življenje pustil za sabo. S prijateljem Vladimirjem Miloševićem sta vdahnila življenje Yugo Grillu - restavraciji z jugoslovanskimi specialitetami z žara. Leta 2021 se jima je pridružil še Aleksandar “Aca” Šudić. Med našim obiskom Miloševića nismo uspeli spoznati, a smo se med srebanjem jutranje kavice z Nikolo in Acom podrobno seznanili z bržčas najbolj kultnim lokalom v največjem kitajskem mestu.

Že trikrat zaporedoma najboljši na Kitajskem

Danes v Yugo Grillu zaposlujejo devet ljudi; med njimi dva Srba, dva Filipinca, Indijca in štiri kitajske pomočnike. Vanj pretežno zahajajo na Kitajskem živeči Srbi in drugi prebivalci nekdanjih jugoslovanskih republik, pa tudi Kitajci, ki v svoji državi le redko kje lahko zaužijejo toliko mesnih dobrot. Med jedmi so tipične balkanske specialitete, kot so pleskavice, ražnjiči, čevapčiči, na oglju ožgane lepinje, pečene paprike, rebrca, naročiti je mogoče tudi kajmak, ajvar in šopsko solato. Meso večinoma nabavljajo iz Nove Zelandije, in sicer govedino, ki je hranjena z travo (grass-fed).

“Yugo Grill ni politična izjava. Yugo Grill je topel spomin na nekoga, ki smo ga imeli radi, a smo ga izgubili. To je prostor, kjer se zbirajo ljudje, ki govorijo isti jezik - to je pa še kako dobrodošlo, ko si kot popotnik nekje daleč v tujini.”

Aleksandar Šudić

Yugo Grill

Nikola je pojasnil, da so poskusili tudi s kitajsko govedino, vendar so bili nad njeno kvaliteto vse prej kot navdušeni. “Svinjina je že boljša. Kitajci pripravljajo z njo mnogo jedi, tako da je mogoče na trgu kupiti razmeroma kakovostno svinjsko meso,” pojasnjuje. Kar tri leta zaporedoma, torej leta 2021, 2022 in 2023, so prejeli nagrado za najboljši hamburger na Kitajskem.

Jugoslavija tu še živi

A nemara je bolj kot restavracija Yugo Grill nekakšna oaza jugoslovanske kulture, ki se v večernih urah povrh spremeni še v nočni lokal, ki po jakosti decibelov v Šanghaju nima konkurence. Tu poka po komadih, kot sta Bregovićev Kalašnikov in Mesečina, gostje pojejo ob ritmih legendarnih jugoslovanskih zasedb Bijelo Dugme, Ribja Čorba in Azra, ne manjka niti dalmatinskih melodij.

“Še do včeraj so bile ulice preplavljene z za Azijo značilnimi motorčki in skuterji na bencin, ko smo se preselili na Kitajsko, je bilo več takih motorjev kakor prebivalcev. Danes so vsi električni.”

Nikola Urošević

Yugo Grill

Najbrž ni treba dodati, da rakija teče v potokih. Na meniju je vsaj petnajst različnih vrst žgane pijače. V tem lokalu, ki diši po jugonostalgiji, je duh nekdanje Jugoslavije ohranjen bolje kot mnogokje v Srbiji, Bosni, na Hrvaškem ali v Sloveniji. Jugoslavija tu še živi.

Lotil se je tudi spletne prodaje bureka

Zidove Yugo Grilla krasijo reprodukcije znanih jugoslovanskih oglasov, denimo plakati Janeza Trdine, ne manjka niti oglasov za koprski Tomos, Yugo in šljivovico. Plakati oglašujejo jadransko riviero in turistične destinacije, kot na primer Opatijo, Korčulo in Hercegnovi. Na steni so ure, ki kažejo točen čas v prestolnicah nekdanjih jugoslovanskih republik. Tu se tudi tradicionalno sprti Jugoslovani bolje razumejo kot doma. Tako je moč za isto mizo spoznati srbskega podjetnika, hrvaško učiteljico angleščine in severnomakedonskega diplomata.

“Veseli nas, da smo člen, ki v tujini veže ljudi z različnih koncev Jugoslavije,” se nasmehne Aca in doda: “Yugo Grill ni politična izjava. Yugo Grill je topel spomin na nekoga, ki smo ga imeli radi, a smo ga izgubili. To je prostor, kjer se zbirajo ljudje, ki govorijo isti jezik - to je pa še kako dobrodošlo, ko si kot popotnik nekje daleč v tujini.” Aca je pred prihodom v Yugo Grill poučeval poslovno angleščino. Preizkusil se je tudi s spletno prodajo bureka, a se na Kitajskem ni izšla. “Oglaševanje in promocija mi nista šli od rok. Žal so burek kupovali zgolj tisti kupci, ki so vedeli, kaj je 'dober' burek - teh pa, kot lahko domnevate, ni bilo veliko,” je skomignil z rameni.

“Walterja in Tita so na Kitajskem poznali vsi”

Nikola je pristavil, da se življenje na Kitajskem iz dneva v dan spreminja z neverjetno hitrostjo. “Še do včeraj so bile ulice preplavljene z za Azijo značilnimi motorčki in skuterji na bencin, ko smo se preselili na Kitajsko, je bilo več takih motorjev kakor prebivalcev. Danes so vsi električni,” se je čudil. Tudi za kitajska velemesta značilnega dušljivega smoga ni več. “Še vedno so dnevi, ko smog povsem zakrije ulice in nebotičnike, vendar ga je dosti manj. V hišah sicer še zmeraj uporabljamo filtre za zrak, vendar veliko manj kot prej,” je sklenil.

Ali Jugoslavijo in Tita še vedno poznajo na Kitajskem? “Ko smo prvič prišli sem, so nam malodane peli naše pesmi. Film Walter brani Sarajevo, Tita in Jugoslavijo so pred petnajstimi leti poznali vsi. No, nato je prišla nova generacija in spomin na tradicionalno prijateljstvo med državama je zbledel,” je obžaloval Nikola in pripomnil, da spomin na to prijateljstvo še živi v Yugo Grillu, Jugoslaviji v malem na Daljnem vzhodu.

---