Na Teranumu v Trstu so potrdili dolgoživost kraških vin

Sprva so izpostavljali zvrsti, v katerih sta refošku delala družbo merlot in cabernet sauvignon, kmalu zatem pa so na raznih degustacijah že nastopali s “pozabljenimi” steklenicami čistega terana. Med zvečine prijetnimi presenečenji je bil tudi kak strel v prazno, ob katerem so se pivci prosto po Prešernu spraševali “kaj je tebe treba bilo?”, toda urok je bil izničen in danes se marsikateri Kraševec s ponosom postavlja z deset in več let starim teranom.

Starejši in mlajši

Prav odkrivanju teranove dolgoživosti je bila namenjena vodena degustacija ob otvoritvi letošnje 19. izvedbe festivala Teranum in rdeča vina Krasa, ki je potekal v soboto v Trstu. Someljejka Anastasia Ivana Capraro je s spretnostjo vrvohodca iskala stične točke med enim starejšim in enim mlajšim vinom štirih pridelovalcev. Najdaljšo brado je imel še vedno iskriv teran 2011 Sandija Škerka, najbolj polno telo pa teran 2015 kleti Tavzher, za katero stojita Emil in Rok Tavčar; obe kleti sta za primerjavo dala še občutno živahnejša terana letnika 2021, ki pa mnogo obetata. Povsem drugačni vtise so pustili terani Andreja Škerlja iz kleti Bajta in Gregorja Budina, saj sta njuna terana letnika 2023 izpričevala napredek kleti pri iskanju večje harmonije in s tem pitnosti vina ter s tega vidika premagala primerka iz let 2013 in 2016. Vertikala enega samega pridelovalca ali primerjava vin istih letnikov različnih pridelovalcev bi seveda (lahko) pripeljala do drugačnih zaključkov.

Sicer pa so se v labirintu sobic in dvoran druge etaže hotela Double Tree by Hilton - nekoč uprave Generalija - predstavljali vinarji oziroma vinske kleti z obeh strani meje. V pokušino so ponujali širok spekter vin na osnovi rdečih sort, ki uspevajo na Krasu, od pét-natov do teranovih likerjev in od roséjev do kot noč črnih vin. Njihov nastop je spremljalo lepo število ponudnikov gostinskih storitev, delikates in drugih pijač, ki so s svojimi jedmi, siri, mesninami, medom in drugimi dobrotami popestrili dogajanje in poskrbeli za pravcati gastronomski presežek. Kuharski mojstri sodelujočih gostiln so se potrudili z recepti, ki so vsi po vrsti klicali po teranu, pri čemer so številni dajali prednost divjačini, pripravljeni v golažu ali skriti v nadevu za raviole.

Pričakujejo meščane

Organizator, Društvo vinogradnikov Krasa, je bilo z odzivom več kot zadovoljno. “400 prodanih vstopnic je skoraj maksimum za ta prostor,” pravi njihov predstavnik Robi Jakomin, med vinarji pa je bilo možno slišati pripombo, da bi si takšno zanimanje Tržačanov za kraška rdeča vina želeli vsak dan. Na to upajo tudi slovenski vinarji, ki se bolj zanašajo na obiske meščanov v njihovih kleteh kot na samo prodajo v Trstu.