Hitro rastoči Slow Wine
Z velikim vinskim sejmom Slow Wine v Bologni so se iztekle februarske vinske predstavitve, v marcu in aprilu so na vrsti klasike, pri nas v Portorožu tradicionalni festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana.
Slow Wine, vinska sekcija globalnega gibanja za promocijo lokalnih produktov Slow Food iz Piemonta, zadnja leta prireja velik vinski sejem na bolonjskem razstavišču. Letos se je na njem predstavljalo prek 1000 vinarjev iz Italije in številnih drugih držav, skupno blizu 30, nekaj je bilo tudi slovenskih vinarjev. Velika zanimivost so bila vina iz Azejbardžana, očarljivo je bilo rdeče vino iz avtohtone sorte madrasa, vina so bila tudi iz Ukrajine in celo Latvije, predstavili sta se dve žepni kleti. Edini britanski predstavnik je bila klet Gusbourne iz Kenta, grozdje šampanjskih sort pridelujejo na kar 93 hektarjih. Vinificirajo ga izključno v peneča vina po klasični metodi, steklenice vin, ki so v veliki meri blizu šampanjcem, pa prodajajo po 50 evrov in več!
Devet slovenskih vinarjev
Iz Slovenije so bili na sejmu Batič in Mulit pri svojem uvozniku, v slovenskem kotičku pa še Brici Reia, Jure Štekar, Blažič in Atelier Kramar, Svetlik iz Vipavske doline, Bordon iz Istre in Altum s Štajerske. Tako kot kolegi od drugod so vsakemu, ki se je ustavil pri njihovih stojnicah - te so za vse razstavljalce enake - zavzeto predstavljali svoja vina in upali na kakšno novo naročilo, še kako potrebno v nezavidljivih časih za vinarje. Lanska letina je pičla, trg pa se ohlaja. Razlog je po eni strani negotovost in gospodarska kriza, baby boom generacija, ki je bila dober potrošnik, se stara, mladi pa manj vstopajo v svet vina in ga nasploh manj uživajo. Dodaten razlog so zaloge iz koronskih časov, ko so ljubitelji vin imeli čas in so veliko kupovali.
Okusno, čisto in pošteno
Na sejmu se predstavljajo vinarji, ki pridelujejo vina skladno z načeli Slow Wine, zapisanimi v manifestu, ki v desetih točkah določa omejitve in priporočila za okusno, čisto in pošteno vino. Slow Wine je tudi naslov zajetnega vinskega kataloga, ki vsako leto izide na prek 1100 straneh, vanj pa je ob italijanskih uvrščenih tudi vse več primorskih vinarjev.
Manifest določa, da morajo vinarji sami pridelati najmanj 70 odstotkov grozdja, da ne smejo uporabljati sintetičnih gnojil in škropiv, da mora biti uporaba okoljskih virov trajnostna, prav tako koncepti iz socialnega stebra, da fizikalne metode za denimo zgoščevanje mošta niso dovoljene, da stopnja žvepla v vinu ne sme presegati določil za ekološka vina v EU, da morajo vina odražati rastišče in da naj kmetje sodelujejo za krepitev območja, na katerem delujejo.
Na sejmu so potekale številne delavnice, prikazi in razprave, vse v duhu osrednje letošnje teme, ki je bila trajnost v celotni verigi pridelave vin.
Festivalska sezona
V marcu in aprilu bodo številne vinske in gastronomske prireditve. Danes in jutri bo v Zagrebu velik festival Vinart Grand Tasting, primorsko zastopstvo bo maloštevilčno, pridejo Brič, Guerila, Kabaj in Tilia. Prihodnji konec tedna, v nedeljo in ponedeljek, 9. in 10 marca, bo v Portorožu potekal tradicionalni festival, posvečen malvaziji, sodelovali bodo vinarji iz treh držav, v programu so ob degustacijah tudi delavnice in usmerjene predstavitve. Od 16. do 18. marca bo velikanski sejem Prowein v Düsseldorfu, med 6. in 9. aprilom pa Vinitaly v Veroni ko se bodisi na osrednjem sejmu bodisi na satelitskih festivalih in degustacijah predstavi ogromno primorskih vinarjev.
