50 let od slovitega ocenjevanja v Parizu
Vinski trgovec Steven Spurrier je 24. maja 1976 v hotelu Intercontinental v Parizu pripravil slepo degustacijo in ocenjevanje vin iz ZDA in Francije. Nanj je povabil ugledne francoske vinske osebnosti. Tako med chardonnayi kot med rdečimi vini so najvišjo oceno namenili vinom iz Kalifornije! Ta dogodek pomeni prelom z absolutno francosko prevlado in svojevrstno novo vinsko štetje.
Steven Spurrier v pariški vinoteki v prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Foto: ProfimediaBritanec Steven Spurrier (1941 - 2021) je imel v prvi polovici sedemdesetih let v Parizu manjšo specializirano prodajalno vino. Organiziral je tudi vinske tečaje, leta 1976 pa prišel na zamisel, da v slepi degustaciji pred vrhunskimi francoskimi poznavalci sooči po deset kalifornijskih chardonnayev in cabernet sauvignonov z belimi burgundci in rdečimi bordojci. V komisiji je bilo ob Spurrierju in soorganizatorici Patricii Gallagher iz ZDA še devet francoskih vinskih kritikov in vrhunskih strokovnjakov.
Šok za Francoze
Ko so obelodanili rezultate, so bili Francozi šokirani: najbolje ocenjeni chardonnay je bil s precejšnjim naskokom iz kalifornijske kleti Chateau Montelena 1973, na drugem mestu je bil Mersault Charmes Roulot 1973, na tretjem pa še eno kalifornijsko vino, Chalone Vineyard 1974.
Med rdečimi vini so bile razlike manjše, a na prvem mestu je bilo vino letnika 1973 iz kalifornijske kleti Stag's Leep Wine Cellars, na drugem in tretjem mestu pa zveneča bordojca letnika 1970 iz kleti Chateau Mouton-Rotschild in Chateau Haut-Brion.
Šok je bil velikanski, saj so francoska vina veljala za dominantna v kakovosti, predvsem pa v noblesi. Odette Kahn, direktorica vplivnega mesečnika La Revue du vin de France, je želela revidirati svoje ocene, nasploh pa so Francozi molčali o ocenjevanju. Na njihovo nesrečo tistega popoldneva ni imel drugih obveznosti George M. Taber, novinar revije Time, ki se je edini od kolegov odzval Spurrierjevemu vabilu. O ocenjevanju je seveda poročal, kasneje pa napisal tudi knjigo, v kateri je Judgment of Paris postavil v širši kontekst. Francoski tisk se je vedel “francosko”: po treh mesecih so v Le Figaro rezultate označili za smešne, Le Monde pa je po pol leta ocenil, da ne gre pretiravati.
Alan Rickman je upodobil Stevena Spurrierja v filmu Bottle Schock (2008).
Foto: ProfimediaKonec vinske samoumevnosti
Na podlagi pariških dogodkov so leta 2008 posneli film Bottle Shock, Spurrierja, ki je menil, da scenarij nima veliko skupnega z resničnostjo, je upodobil Alan Ricker. Nastalo je nekaj dokumentarcev, ocenjevanje pa je imelo ključen vpliv na vinsko industrijo.
Tako imenovani novi vinski svet je dobil zagon, samoumevnost francoske vinske superiornosti pa je bila močno omajana. Na neki način je pariško ocenjevanje demokratiziralo vinski svet in pomagalo “nefrancozom” v prve vrste, francoskim vinarjem pa premislek o morebitnih novih poteh. Pet minut slave so doživeli tudi naši južni sosedi, saj je njihov rojak Mike (Miljenko) Grgić (1923 - 2023) kot enolog pri Chateau Montelena postal zvezda vinskega sveta. Grgić, ki je enologijo študiral v nekdanji Jugoslaviji, je emigriral prek Atlantika da se je izognil vojaščini. Po pariškem uspehu je ustanovil lastno klet, postal zelo uveljavljen vinar in klet po hrvaqški osamosvojitvi zasnoval tudi na Pelješču.
Steven Spurrier je po pariškem ocenjevanju postal vplivna osebnost v vinskem svetu. Ustanovil in vodil je šole o vinu, pisal članke in izdajal knjige, v Angliji je imel svoj vinograd. Bil je priljubljen, celo v Franciji, kjer so mu dobro desetletje po pariškem ocenjevanju za zasluge pri promociji francoskih vin podelili visoko stanovsko priznanje. Bil je tudi v Sloveniji, večkrat pa v stiku s slovenskimi vini, nenazadnje kot častni vodja Decanterjevega ocenjevanja. V enem od svojih priporočil je navedel tudi Leonrado iz sušenega grozdja iz briške kleti Marjan Simčič. •