Kam s sončnimi in vetrnimi elektrarnami?

V Sloveniji največji delež energije iz obnovljivih virov (OVE) pridobivamo iz lesa in druge trdne biomase, drugi najpomembnejši vir je vodna energija, temu pa se priključujejo še tekoča biogoriva, geotermalna energija, bioplin, sončna in vetrna energija. Predvsem pri umeščanju infrastrukture za pridobivanje energije iz sonca in vetra se tudi pri nas pojavlja precej dilem in polemik. Vetrnice in sončni paneli so namreč veliki in zelo opazni ter s tem vplivajo izgled krajine, na rabo prostora in na naravne ekosisteme. Lahko so tudi izredno moteči, tako za ljudi kot za živali. Osnutek Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUOVE) je bil v razpravo dan letos septembra – javna razprava, opozarja stroka, pa še ni bila odprta, čeprav gre za posege, ki bodo bistveno vplivali na porabo okolja in na naša življenja. Tadej Bevk iz Oddelka za krajinsko arhitekturo pojasnjuje, da se v svetu trenutno odvijata dva trenda: povečuje se poraba elektrike (tudi za ogrevanje in mobilnost), obenem pa želimo proizvodnjo elektrike ozeleniti. Ugasniti želimo Termoelektrarno Šoštanj in NEK, ki k trenutni proizvodnji doprinašata dobri dve tretjini. “Objekti za OVE bodo prišli v naš prostor. Obenem pa je v osnutku omenjenega zakona navedeno, da je cilj ohranjanje kakovostne krajine. Gre za opazne objekte, ki jih ljudje pretežno negativno vrednotijo, če niso načrtovani skladno z značilnostmi prostora. Vetrnice so visoke dvesto in več metrov, zato jih opazimo tudi deset in več kilometrov od stojišča,” nadaljuje in dodaja, da se krajina zares venomer spreminja, saj je odraz družbe, ki prostor uporablja in nanj veže svoje vrednote, vendar pa je za umeščanje tako masivnih in velikih objektov treba izbrati območja, kjer bodo sinergije največje oz. kjer bodo negativni doprinosi najmanjši. Tega trenutni osnutek zakona po mnenju strokovnjakov še ne prinaša!