Kako so posamezniki in skupnosti skozi desetletja doživljali Triglav
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani bodo v soboto, 30. avgusta, odprli doživljajsko razstavo z naslovom Aljažev stolp - simbol ali trofeja.
Aljažev stolp je že ob postavitvi 7. avgusta 1895 veljal za simbol slovenstva - in to žlahtno vlogo je kulturni in zgodovinski spomenik državnega pomena ohranil do danes, ko praznuje častitljivih 130 let. V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani bodo v soboto, 30. avgusta, odprli doživljajsko razstavo z naslovom Aljažev stolp - simbol ali trofeja.
Minilo je 130 let, odkar je narodnozavedni župnik in skladatelj z Dovjega Jakob Aljaž uresničil svoj dolgoletni sen o postavitvi stolpa na vrhu Triglava, ki je pomenil neprecenljiv korak pri oblikovanju narodne identitete Slovencev ob vse močnejših nemških vplivih. “Vsem Slovencem naznanjamo preveselo vest, da smo si v staro last zopet priborili velikana slovenskih gor, veličastni Triglav. Postavili smo letos na njega vrhuncu po vsej Evropi že prosluli Aljažev stolp,” je davnega leta 1895 prešerno oznanjal Planinski vestnik, prav tako letošnji 130-letnik.
Sedmega avgusta 1895 je Triglav ovijala gosta megla, ki jo je rezal le ropot peščice mojstrov, na slovenskem očaku postavljajočih Aljažev stolp, dragoceni spomenik slovenske zgodovine in živo stičišče vseh dobromislečih. Aljažev stolp je že ob postavitvi veljal za simbol slovenstva - in to žlahtno vlogo je kulturni in zgodovinski spomenik državnega pomena ohranil do danes. Jakob Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram. Stolp je preskrbel s skromno, a najnujnejšo opremo. V stolp je dal namestiti kopijo panorame s Triglava, ki jo je naslikal slikar Marko Pernhart. V stolp je dal Aljaž postaviti tri okrogle stole, dva samovara, šest kositrnih kozarcev, barometer in termometer ter posodo špirita za samovar. V stolpu pa je bila tudi spominska knjiga.
Razstava Aljažev stolp - simbol ali trofeja raziskuje zgodovinski, kulturni in simbolni pomen Aljaževega stolpa ter njegove preobrazbe skozi čas, od narodnoobrambne geste Jakoba Aljaža do sodobnega simbola narodne identitete. Ponudila bo vpogled v raznolike načine, kako so posamezniki in skupnosti skozi desetletja doživljali Triglav in njegov stolp: kot cilj, prizorišče, simbol upora, oder za osebne in kolektivne zgodbe. Skozi bogato gradivo, predmetne zgodbe in številne anekdote bo obiskovalca spodbudila k razmisleku, ali Aljažev stolp še vedno doživljamo kot simbol skupnosti ali kot osebno trofejo.
