Stojan Maurič, legenda tolminske košarke

Stojan Maurič je pri skoraj 64 letih z oranžno žogo neločljivo povezan še danes. S fitnesom in tekom skrbi za temeljno telesno pripravljenost, v toplejšem delu leta pa ga na zunanjem igrišču tolminskega športnega parka Brajda, kjer je nastal naš pogovor, lahko ljubitelji košarke še vedno redno videvajo na treningih z veterani tolminske igralske generacije iz leta 1977. Pred njim je že nov izziv - priprava na junijsko veteransko evropsko prvenstvo v Španiji, na katerem bo igral za veteransko moštvo portoroške Aikee.

“Takrat se resno veslanje še ni prijelo, pa tudi v drugih športih se ni dogajalo nič posebnega. Otroci smo se veliko gibali zunaj in poskušali to in ono. Zunanjega igrišča za športe z žogo ob šoli tedaj še ni bilo, tisto v majhni šolski telovadnici pa je bilo bolj za silo. Kar sem se takrat naučil o košarki, sem se tam. V zadnjih razredih osnovne šole sem na občinskih šolskih prvenstvih izstopal po učinkovitosti in višini. To je opazil takratni tolminski klubski trener Zvonko Mrak in me povabil. Odločitev ni bila težka, saj je tam že treniral moj starejši brat.”