Fenomen stripa v SFRJ: kdo je močnejši, Zagor ali Veliki Blek?

Imeni iz naslova marsikomu iz mlajšega rodu naših bralcev ne pomenita veliko ali sploh ničesar. Tisti, ki smo odraščali v časih nekdanje Jugoslavije, pa ju v glavnem zelo dobro poznamo. To sta stripovska junaka, ob Alanu Fordu zagotovo največja zvezdnika tistih dni. Nepremagljiva, najmočnejša, najbolj poštena. Zagor ali Veliki Blek. Prvi se je tolkel za Indijance in njihovo svobodo, drugi za ameriško neodvisnost, v nenehnem boju z angleškimi vojaškimi plašči (rdečesrajčniki). Ker sta bila oba na isti, pravičniški strani, se seveda, čeprav skoraj sodobnika, nikdar nista srečala, kaj šele spopadla. Zato je vprašanje iz naslova pravzaprav nesmiselno. Pa zato nič manj intrigantno. Skok na splet nam pove, da še danes teče živahna razprava o tem, kdo je bil večji frajer, kdo močnejši, kdo bolj premeten.

Kaj sploh reči o stripu, ki ga večina še vedno šteje za manjvredno kulturno obliko, čeprav navdušuje številne bralce po vsem svetu? Resda predvsem mlade, a ti svojo mladostno ljubezen, včasih celo obsedenost, pogosto prenesejo v zrela leta. Strip je nekakšna mešanica med verbalnim in vizualnim medijem, z zaporedjem sličic in pripadajočim besedilom v oblačku.