Borut Mavrič: “Nogometni vratar se ne pritožuje, če nima dela”

Športna pot 48-letnega Boruta Mavriča je nadvse pomenljiva, tako kot je zanimiva vloga vratarjev v posamezni ekipi. Kaj in kako razmišljajo ter kako delujejo na igrišču, kakšna sta vratarski ideal in dinamika v sodobnem nogometu in nenazadnje, ali postaja Slovenija dežela vratarjev? Reprezentančni gol čuva Jan Oblak, ki ima nogometni in plačni status zvezdnika, pred njim je bil v slovenski vratih Samir Handanović. Oba branita barve slovitih evropskih klubov in krojita vrh najbolje plačanih slovenskih nogometašev. V dobrem desetletju, odkar je Mavrič v izbrani vrsti predal vratarsko štafeto Handanoviću, se je v Sloveniji marsikaj spremenilo, tudi v pojmovanju vratarske vloge.

“Zdi se mi, da je bil vratarski položaj svoj čas kar nekoliko zanemarjen, pa ne samo v javnosti. Zdaj se v klubih veliko več vlaga v razvoj vratarjev, zavedajoč se pomena vratarskih trenerjev. Za priljubljenost vratarske vloge pa skrbijo tudi odmevni dosežki slovenskih vratarjev. Nekoč so hoteli vsi igrati z žogo, zlasti v napadu, nekoga pa je bilo pač treba postaviti v vrata. Zdaj se je položaj spremenil do te mere, da je vloga vratarja celo privilegij. V nogometu je poseben občutek, ko zabiješ gol, a lepo ga je tudi ubraniti,” pravi Mavrič.

Kdo je Borut Mavrič

Borut Mavrič je doma iz Oseka, prve nogometne oziroma vratarske korake pa je opravil v sosednjem Šempasu pri Vodicah. V sezoni 1993/94 je branil za ajdovsko Primorje, nato je prišel v Novo Gorico. kjer je branil med letoma 1994 in 2002. Naslednji dve sezoni je branil za ljubljansko Olimpijo, od koder se je leta 2004 podal v Nemčijo. Tri sezone je bil član drugoligaša Greuther Fürtha. Leta 2007 je sklenil svojo nogometno pot in postal trener vratarjev v novogoriškem klubu. Reprezentančne barve je branil med letoma 2003 in 2007 in zbral 18 nastopov. Novi selektor Tomaž Kavčič, s katerim je sodeloval že v mladi izbrani vrsti, ga je povabil v strokovni štab kot trenerja vratarjev.